Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je razkrila, kdo so letošnji nagrajenci stanovskih priznanj za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Priznanja bodo podelili v petek, 4. oktobra 2024, na Dan arhitektov, ki bo letos potekal v Novem mestu..

Podelili bodo dve priznanji platinasti svinčnik, šest priznanj zlati svinčnik, razglasili častnega člana in podelili patinasti svinčnik. Najvišje priznanje ZAPS – platinasti svinčnik za opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja bosta prejela arhitektka Metka Sitar in krajinski arhitekt Nikolaj Andrej Stare.

»Družbeni pomen poti arhitektke dr. Metke Sitar izjemno velik, saj kaže na moč izobraževanja, strokovnosti, vodstva in predanosti stroki ter na vpliv arhitekture na družbo, kulturo in izobraževanje. Takšen zgled je lahko navdih in spodbuda za druge strokovnjake ter prispeva k razvoju arhitekturne stroke in naše družbe kot celote. Delala je na različnih področjih arhitekturne stroke ter je svoje dragocene izkušnje iz prakse prenesla v akademsko okolje. S svojimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem v tujini je lahko študentom podajala vpogled v dejansko delo arhitekta, kompleksnost projektov in praktične veščine, potrebne za delo v arhitekturni praksi,« je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija.

Za dolgoletno delo na področju krajinske arhitekture in urbanističnega načrtovanja bodo platinasti svinčnik podelili Niku Staretu. »Ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v severovzhodni Sloveniji oral ledino z vključevanjem metod krajinskega planiranja v prostorske in urbanistične akte, zlasti v sklopu urbanističnega programa Maribora in krajinskih zasnov za Slovenske gorice, Dravsko polje ter Mariborsko in Ribniško Pohorje,« je zapisala strokovna komisija.

Šest priznanj zlati svinčnik 2024

Podelili bodo šest priznanj zlati svinčnik za odlično izvedbo na področju arhitekture in krajinske arhitekture. Priznanja zlati svinčnik bodo prejeli projekti: Hiša v hiši, avtorji Arhitektura Krušec (Tomaž Krušec in Lena Krušec); Hiša T, avtorji Raketa (Katjuša Kranjc, Rok Kuhar); Stanovanje na Štefanovi, avtorji a2o2 arhitekti (Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Uršula Novak); Blok Vevče, avtorji Tria studio (Jernej Hočevar, Martin Lovrečić, Matevž Vrhovnik, Monika Homar, Mojca Valant, Urša Ješe, Jure Hafnar, Urh Wiegele Klemen Kropar); Center Rog, avtorji BAX Studio, Mendoza Partida Architecture Studio (Boris Bežan, Mara Partida, Héctor Mendoza, Jaka Bežan); Revitalizacija Vrazovega trga in pripadajočih ulic s steklarskim dvoriščem na Ptuju, avtorji Elementarna, Kolektiv Tektonika (Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj, Darja Matjašec, Pia Kante, Katja Mali).

Za nagrado zlati svinčnik je letos kandidiralo 51 predlogov, med njimi 11 individualnih hiš, trije večstanovanjski objekti, dve poslovni stavbi, 14 javnih zgradb, 7 projektov za interier, devet ureditev javnega odprtega prostora ter tri krajinske ureditve parkov, trgov ali drugih javnih prostorov.

Patinasti svinčnik in častni član

Letos bodo četrtič podelili priznanje ZAPS – patinasti svinčnik, priznanje za odlično realizacijo starejšega datuma, katere kakovostno načrtovanje in izvedba sta se potrdila z leti obstoja in uporabe. Prejeli ga bodo avtorji vzpenjače na Ljubljanski grad (Miha Kerin, Majda Kregar, Edo Ravnikar). Temeljno vodilo argumentacije pri odločanju o omenjeni nagradi je bilo, kot je zapisala strokovna komisija, povezano s prepričanjem, da se kakovostna arhitektura v času vse bolj spaja s prostorom in postaja del večje celote – tako kot se ljubljanska tirna vzpenjača navezuje na širši organizem mestnega jedra.

»Vzpenjača na ljubljanski grad je funkcionalno, pomensko, fizično in oblikovno vraščena v grad, njegovo uporabo in identiteto. Odlike umeščenosti in oblikovanja tega infrastrukturnega objekta ter njegove sodobne in nevsiljive zasnove postajajo s časom vse bolj očitne, njegova aktualnost pa prihaja še bolj do veljave zaradi okoljskih izzivov in naraščajočega turističnega pritiska na mesto.«

Častni član je postal arhitekt Matevž Čelik Vidmar, in sicer zaradi »prispevka k razvoju arhitekturne stroke, vizionarstvo, ohranjanje in razvijanje arhitekturne dediščine ter inovativne pristope k razmišljanju o strategijah prostorskega razvoja«.

Podelitev priznanj bo 4. oktobra v Novem mestu ob dnevu arhitekture, v okviru katerega bodo odprli tudi razstavo Slovenska arhitektura in prostor 2024 z najnovejšo produkcijo članov ZAPS ter izvedli simpozij, na katerem bodo iskali “zavezništva” med strokami za kakovostno urejanje prostora. Celoten dogodek bodo pred tem 1. oktobra predstavili na novinarski konferenci v Ljubljani, so še sporočili iz ZASP-ja.

Nova Gorica se bo v prvem tednu septembra tradicionalno prelevila v Mesto knjige. Deveta edicija goriškega knjižnega festivala in sejma, ki se bo odvila med 2. in 7. septembrom, prinaša širok nabor gostujočih imen in vznemirljiv izbor pogovorov, branj ter glasbenih nastopov na Delpinovi ulici in v čudovitem ambientu tamkajšnje Knjigarne kavarne Maks.

Osrednje festivalsko dogajanje se posveča ideji poglabljanja v študije spomina, ki so na območju, kjer festival poteka, še posebej razvite. Na festivalu bodo organizatorji ponudili prostor za razmislek o žanru memoarjev, biografij in avtobiografij, hkrati pa tudi o prenosu, dediščini, spomenikih in tvorjenju uradnih zgodovin.

Varuhi spomina kulture in naroda
Kot je pojasnil vodja programa festivala Miha Kosovel, se tudi letos obeta bogata bera gostujočih avtorjev. Ob tem je izpostavil Dušana Šarotarja, ki se v svojih delih ukvarja s skritim spominom judovske skupnosti v Prekmurju, Marka Pogačarja, poeta in popotnika, ki opisuje svoje spomine do glasbe in potovanj, in Marka Vidojkovića, ki se na kritičen način dotika interpretacije zgodovine v sodobni Srbiji. Ob tem Kosovel izpostavlja tudi Mohamada Abdula Munema, ki se kot begunec dotika svojega dojemanja begunstva in spomina na rojstni kraj v Siriji.

Kosovel je spomnil še na pogovor o strahu pred spominjanjem, o čemer bodo v sredo, 4. septembra, ob 19. uri spregovorili Natka Badurina, Anja Medved in Borut Klabjan, ter na pomemben pogovor o socialističnih spomenikih, ki se z Beti Žirovc in Luko Skansijem obeta naslednji petek, 6. septembra, prav tako ob 19. uri.

V Kosovelovo rodno Sežano z vlakom
Del programa letošnjega festivala je sicer namenjen stoletnici prve konstruktivistične razstave na Slovenskem in 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Slednjemu bodo namenili zadnji dan festivala, ko bodo med drugim organizirali z literarnim vlakom organizirali celodnevni izlet po poteh Srečka Kosovela s postankom v Sežani in zadnjo postajo v Vilenici.

Že tradicionalno bo festival Mesto knjige spremljal tudi sejem. Ta bo potekal od torka do petka na Delpinovi ulici, ki jo bodo zaradi tega zaprli. Na sejmu pričakujejo 22 založb. Dodatno ponudbo namerava obiskovalcem ponuditi tudi Knjigarna kavarna Maks.

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček so proslavile dolgoletno skupno ustvarjalno pot. Skozi razstavo in dogodke se bodo poklonile moči in pomenu tekstilije ter ženski, njeni izumiteljici in ustvarjalki.

V kolektivu delujejo umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček, ki so ob tem spomnile, da sega izdelovanje tekstila v začetke civilizacije in je od nekdaj v domeni žensk, njihovega domačega okolja in skupnosti. Ženske že tisočletja skupaj tkejo, predejo in šivajo. Poleg skrbi za otroke in dom je bila v številnih kulturah izdelava tekstila njihova osrednja dejavnost.

Ročna dela kot zadovoljevanje psiholoških, duhovnih in družabnih potreb
Potem ko je po industrijski revoluciji ženska za nekaj časa vsaj deloma izgubila stik s tem početjem, se je v zadnjih desetletjih znova zgodil razcvet ročnih del. Gre za odziv na potrebo po povezanosti, kolektivni identiteti, zdravih življenjskih okoljih in pripadnosti, česar današnji družbi pogosto primanjkuje, meni kolektiv. Tako je posebej na Zahodu postala osrednja vloga ročnega izdelovanja tekstila zadovoljevanje psiholoških, duhovnih in družabnih potreb.

Na razstavi O2OOP bodo predstavljeni izdelki, kreativni procesi in projekti, ki jih je kolektiv Oloop ustvaril na participativnih in socialno angažiranih projektih ter projektih, ki so spodbujali opolnomočenje sodelujočih. Projekte zaznamujeta inkluzivnost in medgeneracijsko sodelovanje. Pogosto so bili namenjeni ranljivim skupinam žensk, med njimi brezposelnim, priseljenkam, osebam z mednarodno zaščito in starostnicam, in so poudarjali pomen, ki ga ima ustvarjanje s tekstilom za telesno, psihično in socialno dobrobit žensk.

Razstava popelje po dvajsetletni družbeno-oblikovalski praksi skupine Oloop. Na enem mestu je zbrana vrsta izdelkov in projektov. Tekstilna dela, ki jih je načel čas, pa tudi začasni izdelki, oblikovalski eksperimenti in minljivi procesi, bodo predstavljeni skozi kratke filme.

Razstavo, ki bo na ogled do 17. avgusta, bodo bogatile izkustvene delavnice, vodstva, predavanja in javni pogovori. Projekti in spremljevalni program so razdeljeni na vsebine, ki jih je kolektiv Oloop tako v slovenskem kot širše evropskem socialno-kulturnem prostoru dve desetletji odpiral skozi tekstilno materijo.

Segment Oloop izkušnja aktualizira in oživlja pretekle projekte in sodelovanja z umetniki ter oblikovalske in umetniške izdelke, ki so ob tem nastali. Segment Oloop prenos znanja išče stik z mlajšo generacijo in ustvarja medgeneracijski dialog ter preizprašuje vrednote haptične izkušnje v digitalnem svetu, kako oblikovati nove pristope v oblikovalskem procesu, kakšne so sodobne možnosti izobraževanja in prenosa znanja.

Oloop dobrobit podpira individualno izkušnjo obiskovalca, ustvarja prostor za refleksijo in vabi v aktivno ter vodeno participacijo v projektu Utelešena čustva. V segmentu Oloop v teoriji pa bo z Zalo Orel potekal pogovor o pomenu tekstilnih skupnosti.

Kolektiv Oloop je dejaven na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti. Obenem vodi usposabljanja, predavanja in delavnice ter povezuje oblikovanje z družbeno angažiranimi projekti. S svojimi izdelki in projekti sodelujejo na najpomembnejših predstavitvah slovenskega oblikovanja doma in v tujini.