Connect with us

Arhitektura

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Objavljeno

dne

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov.

Z letošnjo temo festivala “Arhitektura v novi realnosti” želijo organizatorji OHS spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. »Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. Organizatorji želijo s festivalom OHS poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva,« so zapisali ob napovedi festivala, ki bo letos potekal že trinajstič zapored. Posamezne objekte si bo mogoče ogledati v živo ob vnaprejšnji rezervaciji termina ogleda na spletni strani OHS.

Od hiše v naravi do mini doma za dva

Program tridnevnega arhitekturnega festivala letos odpira vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnih institucij, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike, ter več turističnih objektov in športnih stavb. Med njimi so tudi izbrana stanovanja in družinske hiše po Sloveniji, kot je Hiša za pet (Biro Gašperič) v Idriji, ki v naravi omogoča bivanje v popolnem stiku z naravo.  Leseni kocki, nekoliko zamaknjeni med seboj in povezani s pergolo, trdno in kljubovalno stojita na bregu. Njuna stroga ortogonalna geometrijska oblika poudarja nežne obline okoliškega terena, medtem ko se obe terasi iztegujeta naprej, kot da želita poleteti nad dolino.



V program so uvrščena tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki prikazujejo inovativne rešitve pri prenovah starejših objektov. »Hiša MM (biro a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi.
Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen,« pravijo organizatorji.



Hiša RE_RE (AG BIRO 55), ki je prav tako na ogled, sicer v Komendi, pa je po mnenju organizatorjev ena izmed bolj inovativnih hiš na letošnjem festivalu. Avtorji so pri prenovi starejšega objekta upoštevali dve trajnostni strategiji (RE)novacijo in (RE)ciklažo. Obstoječe stroje v notranjosti objekta so zamenjali s primarnimi elementi domovanja (ognjišče, leseno pohištvo, kavč …). Ostanke gradbenega materiala, ki je nastal pri prenovi, pa so ponovno uporabili za zunanje oporne zidove in ureditve. 

Strategiji prenove so avtorji dodali še strategijo ponovne uporabe ruševin, ki so nastale kot posledica prenove. Z ostanki opeke, betona, strešnikov in asfalta kot presežka pri posegu v stari objekt so zapolnili zunanje oporne zidove (gabione). Tako se zgodi reciklaža na stiku človekovega posega v naravo v upanju na vzpostavitev prepotrebnega novega odnosa.



»Možno rešitev problema pomanjkanja stanovanj si bo mogoče ogledati na primeru mikro stanovanja v Ljubljani – 5 x 5 m2 minimalni dom za 2, ki ga je arhitekt Aleksander Vujović ob splošnem pomanjkanju stanovanj z reorganizacijo tlorisa in uporabo strategij za varčevanje s prostorom preuredil iz minimalne stanovanjske enote vzdrževalca sosednjega, večjega stanovanja.«

Zdaj je to prilagodljivo, 25 m² veliko stanovanje za mlad par (arhitekt in zdravnica). Lahko se spremeni v dnevno sobo, delovni prostor (studio), spalnico ali prostor za druženje in mini kino projekcije.



Zelo zanimivo naselje hiš pod imenom “Soseska Brezovica” je nastalo na Brezovici pri Ljubljani, pod katerim je podpisan biro Arhimetrics arhitekti.



NA OHS je predstavljen tudi projekt – Hotel Maestoso. Ta je ob kobilarni Lipica največji od vseh nastanitvenih objektov v kraju. Osnovno vodilo pri načrtovanju prenove in razširitve hotela je bilo poiskati način, kako omehčati prisotnost objekta v prostoru. Rezultat dela avtorske skupine je bila vzpostavitev nove, lahke lesene konstrukcijske opne, ki v največji meri dematerializira objekt in mu zagotovi izrazit in prepoznaven karakter. 

Poseben pečat preurejenemu hotelu daje oblikovan interier, ki je zasnovan kot moderna interpretacija notranjega prostora konjušnic.



Na voljo bo na ogled tudi Galerija Cukrarna, ki je del javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Cukrarna je bila postavljena v začetku 19. stoletja na obrobju tedanje Ljubljane kot rafinerija sladkorja. Avtor prvotnega objekta je Matej Pertsch. Zaradi mnogoplastne stavbne in literarne zgodovine je varovana kot kulturna dediščina. Leta 2009 je Mestna občina Ljubljana razpisala natečaj, kjer je biro Scapelab predlagal, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. Celotna investicija  je ocenjena na 23,2 mio €, od tega je vrednost gradbene pogodbe 21,5 mio €. Mestna občina Ljubljana je iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 mio.

Z rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki se je začela oktobra 2018, in ureditvijo okolice je Mestna občina Ljubljana izboljšala urbano okolje in še dodatno oživila širše mestno središče. Poleg tega je v prostoru odpravila fizično oviro, ki ovira mobilnost na tem delu Poljanskega nasipa in tako omogočila optimalno povezavo med mestnim središčem ter urbaniziranimi območji na vzhodu mesta.



Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi javne objekte: Stanovanjsko sosesko Novo Brdo v Ljubljani, prenovljeni Grad Štanjel in Grad Rihemberk, Šolski center Slovenj Gradec, Knjižnico Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in Knjižnico Damir Feigel – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici. Tematska vodenja pa bodo posebno pozornost namenila kulturni dediščini arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Za nekatere projekte so obvezne prijave, ki pa jih lahko opravite preko spletne strani Odprte hiše Slovenije.

Na arhitekturnem sprehodu po Plečnikovi Ljubljani bodo predstavljene vrednote Plečnikove dediščine v kontekstu vpisa arhitektovih del na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Opazovali bomo, kako je arhitekt oblikoval mesto po meri človeka in pri vsakem posegu upošteval in oplemenitil obstoječi prostor z novimi motivi, stavbami in funkcijami.

Arhitektura

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

Objavljeno

dne

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta. Z dvema sodobnima dvoranama, ki bosta lahko sprejeli skupno približno 1000 obiskovalcev, bo Libertas obogatil kulturno ponudbo Kopra. Projekt, ocenjen na približno šest milijonov evrov, bo trajal poldrugo leto.

Nujnost kulturnega stičišča v Kopru

„Pokazalo se je, da Koper potrebuje stičišče kulture, in pravkar ga začenja dobivati,“ je ob naznanitvi obnove poudaril koprski župan Aleš Bržan. Gradbena dela se bodo začela v prihodnjih tednih, občina pa še čaka na uradno potrditev sofinanciranja. Od celotne vrednosti investicije bo polovico financirala Mestna občina Koper, drugo polovico pa bo zagotovila vlada in Evropska unija.

Nekdanje skladišče soli Libertas bo po končani prenovi preoblikovano v stičišče kultur, v katerem bomo vzpostavili prostor za sodobno in urbano umetnost, kjer se bodo povezovale in dopolnjevale vse zvrsti umetnosti in kulture – uprizoritvena, glasbena, bralna, filmska in intermedijska umetnost, arhitektura in kulturna dediščina. Foto: libertaskopercapodistria.si

Zgodovinska vrednost in arhitekturni izzivi

Prenova stavbe, ki meri 100 metrov v dolžino in 12 metrov v širino, bo sledila smernicam spomeniške zaščite. Matjaž Bolčina iz arhitekturnega biroja ARP Studio, ki vodi projekt, je pojasnil, da osnovnih lastnosti objekta ne smejo spreminjati. „Ker lokacija nima veliko zunanjih površin, smo se odločili, da jih nadomestimo znotraj stavbe. Osrednji prostor bo velika avla ali notranji trg, iz katerega bosta dostopa do večje in manjše koncertne dvorane ter galerije,“ je dodal. Večja dvorana bo sprejela do 700 obiskovalcev, manjša pa 200 stojišč ali 100 sedišč.

Kombinacija zgodovinskega in sodobnega

Eden izmed ključnih izzivov je bil, kako umestiti nove elemente na kamnite, opečnate in lesene zidove. Rešitev so našli v jekleni konstrukciji, ki omogoča koncept “hiše v hiši”, pri čemer bodo ohranili obstoječe zidove in fasado. Naravna svetloba bo pomemben element prostora, saj bo osvetlitev omogočena skozi strešne odprtine.

Predviden zaključek in dodatni projekti

Gradbena dela bodo predvidoma zaključena do konca poletja 2026. V vmesnem času bo Mestna občina Koper na vsaka dva meseca organizirala dneve odprtih vrat, kjer bo javnost lahko spremljala napredek del.

Libertas – stičišče kultur/crocevia di culture bo svoja vrata predvidoma odprl v drugi polovici leta 2026. Foto: libertaskopercapodistria.si

Obnova Libertasa ni edini projekt v tem delu mesta. Neposredno nasproti se že gradi nov potniški terminal, ki bo prve potnike sprejel v nekaj mesecih. Poleg tega se ureja tudi bližnji Bastion, v prihodnje pa je v načrtu prenova fasade stavbe blagovnih rezerv, ki je trenutno v lasti Luke Koper.

Nova kulturna era za Koper

Libertas je v zadnjih štirih letih že gostil številne kulturne dogodke, s skupno 150 prireditvami in 5000 obiskovalci. Kot je poudaril župan Bržan, to potrjuje potrebo po prenovi in trajnem kulturnem stičišču, ki bo Kopru prineslo nove možnosti za razvoj umetnosti in kulture.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Objavljeno

dne

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29. januarja na ministrstvo za naravne vire in prostor vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, rok za pripombe in priglasitev strank v postopku pa je do konca februarja.

Novo stolpnico načrtujejo v križišču Celovške ceste in cestnim priključkom za ljubljansko severno obvoznico, kjer je trenutno urejeno parkirišče. Stolpnica bo merila 100 metrov in bo imela 22 nadstropij ter štiri kletne etaže. V pritličju bosta bar in restavracija, ki se bo nadaljevala tudi v mezaninu.

S svojo višino bo še višja od nove stanovanjske stolpnice v neposredni bližini zdaj najvišje stanovanjske stolpnice pri nas Spektra, ki meri 85 metrov, vseeno pa ne bo najvišja stolpnica pri nas. Za nekaj metrov jo bo premagala stolpnica, ki jo gradi Mendota Invest v okviru projekta Emonika ob glavni železniški postaji. Omenjeni projekt, za katerim stoji madžarska bančna skupina OTP, naj bi bil zaključen leta 2027.

Stolpnico Severnica so zrisali v slavnem arhitekturnem biroju Zaha Hadid, ki ga je ustanovila pokojna Zaha Hadid. Leta 2004 je prejela Pritzkerjevo nagrado, kar je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi, mnogi pa jo označujejo za največjo arhitektko našega časa.

Širša javnost jo pri nas najbolj pozna po londonskem centru Aquatics – to je bila tudi njena prva stavba v domačem Londonu -, Centru Hejdarja Alijeva v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu, pa tudi muzeju Messner Mountain Museum Corones, ki stoji na 2.275 metrih nadmorske višine v središču italijanskega smučarskega središča Kronplatz. Med njenimi deli so tudi elegantna vzpenjača v Innsbrucku, operna hiša Guangzhou na Kitajskem in Dongdaemun Design Plaza v Seulu.

Značilna za biro Zaha Hadid je tudi stolpnica Severnica, kjer ni veliko ravnih linij. Stavba je zasnovana kot sodobna vitka stolpnica specifične fluidne oblike. Sestavljajo jo trije med seboj povezani deli s skupnim osrednjim prostorom. Biro Zaha Hadid je pri projektu sodeloval s slovenskim birojem Atelje S.

“V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje, kar ustvari večji zunanji terasi/loži za zaposlene ter prepoznavno obliko objekta,” so zapisali v priloženih dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja.

Kdo je vlagatelj?

Družba Stolp Severnica je bila ustanovljena pred nekaj več kot štirimi leti, vodi jo Jan Pinterič. Med družbeniki je več fizičnih oseb in podjetij, med njimi nekdanji direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman in nekdanji prvi mož Adrie Airways Tadej Tufek.

Ažman je lansko poletje prek podjetja Savska projekt SPC postal lastnik tudi 60-metrske zagrebške poslovne stavbe Hoto Business Tower, v nepremičninskem portfelju pa ima še ljubljansko poslovno stavbo Rotonda in v Piranu hotel Tartini, so pisale Finance.

Lanskega septembra je Necenzurirano pisalo, da naj bi zoper Ažmana finančna uprava (Furs) sprožila postopek in mu blokirala lastniški delež v podjetju Impaktum Investicije, po njihovih neuradnih informacijah pa so davčni inšpektorji postopek uvedli zaradi domnevno sporne preprodaje enega od zemljišč. Gre za 3.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer nameravajo graditi poslovno stolpnico in je v zadnjih treh letih trikrat zamenjalo lastnika, so še dodali pri Necenzurirano.

V bližnji okolici načrtovane nove stolpnice so v zadnjih letih zgradili nakupovalno središče Aleja, stolpnico Spektra in stanovanjsko sosesko Kvartet, na drugi strani obvoznice pa poteka gradnja ene največjih poslovnih stavb pri nas WestLink CAMPUS, kjer je v drugi fazi prav tako predvidena 22-nadstropna stolpnica.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Zakaj arhitekti posegajo po umetni inteligenci za pametnejše in okolju prijaznejše zasnove

Objavljeno

dne

Medtem ko je umetna inteligenca (UI) postala sestavni del vsakdanjih razprav, njena uporaba v arhitekturi ostaja večinoma neznanka za tiste zunaj strokovnih ali akademskih krogov s področja arhitekture, inženirstva in gradbeništva. Izrazi, kot sta parametrično oblikovanje in računalniški algoritmi, se pogosto zdijo tehnični žargon, kar povzroča prepad med tehnološkimi procesi in resničnimi zgradbami, s katerimi se ljudje srečujejo. Zaradi tega širša javnost ne opazi potenciala UI za analizo podatkov, optimizacijo rabe energije in napovedovanje okoljskih izzivov. Ljudje se z arhitekturo srečujejo vsak dan, pogosto pa se ne zavedajo, kako te inovacije vplivajo na njihova življenja.

Ikonične stavbe so prepoznavne in pogosto občudovane zaradi svoje privlačne estetike ali oblike. Vendar pa javnost pogosto ne vidi povezave med temi konstrukcijami in procesi oblikovanja, ki jih poganja UI. Mnogi cenijo obliko, velikost, materiale ali edinstvene značilnosti stavbe, ne da bi vedeli, da so ti elementi rezultat algoritmičnih oblikovalskih procesov, prilagojenih specifičnim parametrom. Za povprečnega opazovalca te zgradbe delujejo kot rezultat arhitekturnega napredka, medtem ko vloga naprednih tehnologij ostaja skrita. Nevidnost orodij UI v procesu arhitekturnega oblikovanja ustvarja prepad, ki ljudi pušča v nevednosti o tem, kako se ta orodja uporabljajo za ustvarjanje prilagodljivih, učinkovitih in trajnostnih rešitev – koristi, ki jih izkusijo, ne da bi poznali njihov izvor. Ta prepad med namenom oblikovanja in javnim razumevanjem poudarja širši izziv: kako približati inovacije v arhitekturi širši javnosti, zlasti ko gre za tehnologije, kot sta parametrično oblikovanje in UI.

Prepad v zaznavanju arhitekturnih inovacij

170 Amsterdam, zasnovan s strani Handel Architects, New York, New York | Foto: Bruce Damonte

Arhitekti uporabljajo orodja, ki temeljijo na UI in parametričnem oblikovanju, za ustvarjanje inovativnih rešitev, ki optimizirajo funkcionalnost, učinkovitost in trajnost, vendar te izboljšave pogosto ostajajo spregledane ali nerazumljene. Ta prepad omejuje angažiranost in zavedanje o transformativni vlogi sodobne arhitekture. Ljudje lahko občudujejo vizualno osupljive stavbe ali nanje reagirajo – pozitivno ali negativno – vendar pogosto ne vedo, da parametrično oblikovanje presega estetiko ter odgovarja na omejitve prostora, strukturne zahteve, energetsko učinkovitost, vedenje uporabnikov in okoljske parametre.

Primer za to je stanovanjska stavba 170 Amsterdam v New Yorku, ki ima eksoskelet, ki služi tako kot konstrukcijska podpora kot kot senčenje, s čimer rešuje funkcionalne in okoljske izzive. Povprečen mimoidoči, ki ne pozna parametričnih načel oblikovanja, bi ga verjetno dojemal kot drzen arhitekturni element. Občudoval bi dinamičen značaj eksoskeleta in kontrast med masivno strukturo ter velikimi steklenimi površinami, ne da bi se zavedal, da ta zasnova optimizira uporabno površino in energetsko učinkovitost.

Oblikovanje, ki nagovarja: Kako arhitekturne značilnosti povezujejo z javnostjo

Sistem za senčenje, zasnovan s strani Tilt Industrial Design za osrednjo stavbo Tehnološke univerze (UTS), Ultimo, Avstralija | Foto: Brett Boardman

Čeprav so kompleksnosti tehnologij UI in parametričnega oblikovanja pogosto prezrte, naraščajoča ozaveščenost o trajnosti nekatere arhitekturne značilnosti dela bolj prepoznavne in razumljive javnosti, še posebej, če očitno izražajo svoj okoljski namen. To je pomembno, saj orodja UI in parametrično oblikovanje igrajo ključno vlogo pri doseganju trajnostnih ciljev. Omogočajo arhitektom analizo podatkov, optimizacijo energetske učinkovitosti in premišljeno načrtovanje rešitev, ki odgovarjajo na okoljske izzive.

Ljudje morda ne poznajo vseh kompleksnih strategij trajnostnega oblikovanja, vendar so nekatere vizualno privlačne značilnosti – kot so zelene strehe in žive stene, solarni paneli, dinamični senčilni sistemi in materiali, kot sta bambus ali recikliran les – bolj prepoznavne. Na primer, osrednja stavba Tehnološke univerze v Sydneyju (UTS) vključuje avtomatiziran sistem za senčenje, ki uravnava solarni toplotni dobiček in zmanjšuje bleščanje. Poleg tega, da igra ključno vlogo pri energetsko učinkovitem oblikovanju stavbe, sistem senčil ustvari tudi osupljiv vizualni efekt, hkrati pa jasno sporoča svojo funkcijo kot del arhitekturnega koncepta.

Povečanje javne ozaveščenosti za oblikovanje uporabniku prijaznega okolja

Vidnost trajnosti skozi arhitekturo, podprto z UI, lahko razširimo na druga področja grajenega okolja. Izboljšanje javne ozaveščenosti o tem, kako UI in parametrična orodja oblikujejo okolje, lahko pomaga ljudem prepoznati pozitiven vpliv teh tehnologij na njihova vsakodnevna življenja. To zavedanje lahko spodbuja močnejšo interakcijo družbe z arhitekturo ter večjo podporo funkcionalnemu, učinkovitemu in trajnostnemu razvoju. Koristi so še posebej opazne na javnih mestih z visokim prometom, kot so odprti prostori, prometna vozlišča, šole, univerze in zdravstveni objekti, kjer sta učinkovitost in funkcionalnost ključni.

UI je dragoceno orodje za analizo gibanja ljudi, vzorcev uporabe in drugih parametrov, kar omogoča optimizacijo postavitev za boljšo dostopnost in funkcionalnost. Ta pristop zagotavlja, da so oblikovalski rezultati osredotočeni na uporabnika, hkrati pa optimizirajo učinkovitost in funkcionalnost prostora.

Prioriteta izobraževanja: Kako UI oblikuje grajeno okolje

Prenovljena tipologija letališč. Študijsko območje: Des Moines, Iowa (ZDA). Avtor: Blake Gallagher

Prepad med procesi oblikovanja, podprtimi z umetno inteligenco (UI), v arhitekturi, inženirstvu in gradbeništvu ter širšo javnostjo je občuten. Vendar pa ta razkorak ponuja tudi priložnost za vzpostavitev tesnejše in produktivnejše povezave. Če bi skupnost AEC ubrala izobraževalni pristop k zmanjšanju tega razkoraka, bi se lahko interakcija med javnostjo in arhitekturo močno spremenila.

Izobraževalne pobude – bodisi prek razstav, strokovnih predavanj, interaktivnih spletnih platform ali sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami – ter kontinuirano sodelovanje med arhitekti in javnostjo v obliki participativnih delavnic, lahko demistificirajo oblikovalske odločitve in arhitekturo približajo ljudem. Takšni napori bi lahko pokazali, kako so elementi, kot so oblika, materiali in postavitev, premišljeno načrtovani za optimizacijo funkcionalnosti, učinkovitosti in trajnosti.

Z razvojem UI in parametričnih orodij, ki revolucionirajo načine oblikovanja in doživljanja grajenega okolja, je ozaveščanje javnosti o njihovem vplivu ključnega pomena. Ta razumevanje lahko spodbuja globljo povezanost z arhitekturo ter vodi k bolj vključujočim in prilagodljivim rešitvam, usklajenim s potrebami ljudi.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA20 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura1 dan nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali7 dni nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO