Arhitektura
Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov.
Z letošnjo temo festivala “Arhitektura v novi realnosti” želijo organizatorji OHS spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. »Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. Organizatorji želijo s festivalom OHS poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva,« so zapisali ob napovedi festivala, ki bo letos potekal že trinajstič zapored. Posamezne objekte si bo mogoče ogledati v živo ob vnaprejšnji rezervaciji termina ogleda na spletni strani OHS.
Od hiše v naravi do mini doma za dva
Program tridnevnega arhitekturnega festivala letos odpira vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnih institucij, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike, ter več turističnih objektov in športnih stavb. Med njimi so tudi izbrana stanovanja in družinske hiše po Sloveniji, kot je Hiša za pet (Biro Gašperič) v Idriji, ki v naravi omogoča bivanje v popolnem stiku z naravo. Leseni kocki, nekoliko zamaknjeni med seboj in povezani s pergolo, trdno in kljubovalno stojita na bregu. Njuna stroga ortogonalna geometrijska oblika poudarja nežne obline okoliškega terena, medtem ko se obe terasi iztegujeta naprej, kot da želita poleteti nad dolino.
Hiša za pet (Idrija).
Leseni kocki, nekoliko zamaknjeni med seboj in povezani s pergolo, trdno in kljubovalno stojita na bregu.
Ko v notranjosti zavijemo iz podolgovatega vhoda, se nam odpre prostoren bivalni prostor, ki ga izpolnjujejo izrazit črn kamin, jekleno spiralno stopnišče, ki bivalni del povezuje s spalnim eno etažo nižje, viseča mreža ter dvoetažna plezalna stena.
V program so uvrščena tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki prikazujejo inovativne rešitve pri prenovah starejših objektov. »Hiša MM (biro a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi.
Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen,« pravijo organizatorji.
Pri prenovi so notranjost hiše izčistili in obdržali elemente, ki ohranjajo ambient stare zgradbe. Novi posegi so odmaknjeni od starih zidov in se od njih ločijo tudi po materialnosti.
Hiša RE_RE (AG BIRO 55), ki je prav tako na ogled, sicer v Komendi, pa je po mnenju organizatorjev ena izmed bolj inovativnih hiš na letošnjem festivalu. Avtorji so pri prenovi starejšega objekta upoštevali dve trajnostni strategiji (RE)novacijo in (RE)ciklažo. Obstoječe stroje v notranjosti objekta so zamenjali s primarnimi elementi domovanja (ognjišče, leseno pohištvo, kavč …). Ostanke gradbenega materiala, ki je nastal pri prenovi, pa so ponovno uporabili za zunanje oporne zidove in ureditve.

»Možno rešitev problema pomanjkanja stanovanj si bo mogoče ogledati na primeru mikro stanovanja v Ljubljani – 5 x 5 m2 minimalni dom za 2, ki ga je arhitekt Aleksander Vujović ob splošnem pomanjkanju stanovanj z reorganizacijo tlorisa in uporabo strategij za varčevanje s prostorom preuredil iz minimalne stanovanjske enote vzdrževalca sosednjega, večjega stanovanja.«

Zelo zanimivo naselje hiš pod imenom “Soseska Brezovica” je nastalo na Brezovici pri Ljubljani, pod katerim je podpisan biro Arhimetrics arhitekti.
NA OHS je predstavljen tudi projekt – Hotel Maestoso. Ta je ob kobilarni Lipica največji od vseh nastanitvenih objektov v kraju. Osnovno vodilo pri načrtovanju prenove in razširitve hotela je bilo poiskati način, kako omehčati prisotnost objekta v prostoru. Rezultat dela avtorske skupine je bila vzpostavitev nove, lahke lesene konstrukcijske opne, ki v največji meri dematerializira objekt in mu zagotovi izrazit in prepoznaven karakter.

Na voljo bo na ogled tudi Galerija Cukrarna, ki je del javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Cukrarna je bila postavljena v začetku 19. stoletja na obrobju tedanje Ljubljane kot rafinerija sladkorja. Avtor prvotnega objekta je Matej Pertsch. Zaradi mnogoplastne stavbne in literarne zgodovine je varovana kot kulturna dediščina. Leta 2009 je Mestna občina Ljubljana razpisala natečaj, kjer je biro Scapelab predlagal, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. Celotna investicija je ocenjena na 23,2 mio €, od tega je vrednost gradbene pogodbe 21,5 mio €. Mestna občina Ljubljana je iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 mio.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi javne objekte: Stanovanjsko sosesko Novo Brdo v Ljubljani, prenovljeni Grad Štanjel in Grad Rihemberk, Šolski center Slovenj Gradec, Knjižnico Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in Knjižnico Damir Feigel – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici. Tematska vodenja pa bodo posebno pozornost namenila kulturni dediščini arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani.
Za nekatere projekte so obvezne prijave, ki pa jih lahko opravite preko spletne strani Odprte hiše Slovenije.

Arhitektura
40. Piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga

Ob koncu 40. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljejev Elementarna in Kolektiv tektonika za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga ter pripadajočih ulic na Ptuju.
V Avditoriju in razstavišču Monfort je potekala slovesna podelitev nagrade in priznanj piranesi, ki jih podeljujejo Galerija DESSA, Obalne galerije Piran in mednarodna žirija piranesi. Podelitvi bo ob 20. uri sledilo odprtje mednarodne arhitekturne razstave Piranesi 2023.
Za mednarodno nagrado Piranesi je bilo letos nominiranih 53 projektov iz 11 evropskih držav.
Po mnenju žirije so arhitekti Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj iz biroja Elementarna ter Darja Matjašec, Pia Kante in Katja Mali iz Kolektiva tektonika priznanje prejeli za spretno, vendar subtilno umestitev novega javnega programa v stare objekte, ki po njihovem mnenju “ustvarja čudovito ozračje, ki poetično združuje nove in stare elemente.”

Sedemčlanska mednarodna žirija, ki so jo letos predstavljali Níall McLaughlin (predsednik), Pedro Domingos, Aitor Fuentes, Janez Koželj, Tom Lechner, Iva Letilović in Wang Shu, je podelila še dve mednarodni priznanji.

Anna Popelka in Georg Poduschka iz biroja PPAG architects sta priznanje prejela za urbano stavbo RIVUS VIVIERE na Dunaju. Arhitekti iz Arrea arhitekture (Ana Jerman, Janja Šušnjar) in KAL A (Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga) pa so skupaj s krajinski arhitekti AKKA (Luka Javornik, Lara Gligić) prejeli priznanje za oblikovanje Vrtca Bohinj.

Mednarodno študentsko priznanje piranesi je izmed 37 projektov z 19 arhitekturnih fakultet dobil Matija Cepanec za zasnovo linearnega organskega sistema, ki spodbuja raznovrstne biotske povezave v reki Plitvica v Varaždinu na Hrvaškem.
Noben projekt ni osamelec
Udeleženci so lahko v okviru konference Piranski dnevi arhitekture prisluhnili devetim strokovnim predavanjem na temo Kontekst. Koncept. Konsenz. Na sklepni prireditvi s podelitvijo nagrad in odprtjem razstave v razstavišču Monfort sta imeli nagovor ministrica za kulturo Asta Vrečko in častna pokroviteljica prireditve Anna Ramos, direktorica Fundacije Mies van der Rohe.






Arhitektura
Arhitekturna rešitev za prizidek Baragovega semenišča – cenejša za 10 milijonov

Pred dnevi so potrdili arhitekturno rešitev za prizidek in prenovo Plečnikovega Baragovega semenišča. Razpis je bil razveljavljen zaradi računske napake v dokumentaciji, se je pa predvidena ocena projekta zmanjšala za več kot 10 milijonov evrov in znaša 38,4 milijona evra.
Arhitekturno rešitev za prizidek je pripravila skupina arhitektov v sestavi: Matej Vozlič, Denis Hitrec, Tadej Urh, Anja Rudof in Zala Babič, avtorica krajinske zasnove pa je krajinska arhitektka Urška Kristina Škerl. Izvedba zmagovalne arhitekturne rešitve bi po oceni avtorjev zdaj znašala 38,4 milijona evrov brez DDV-ja.
Prvotno narobe navedena bruto površina objekta
Odločitev o izbiri je bila predhodno razveljavljena zaradi manjše napake v razpisni dokumentaciji. Napačno je bila namreč navedena bruto površina objekta, ki ne ustreza površinam v načrtih, posledično je napačno ocenjena tudi vrednost naložbe. Po zakonu vsak popravek v končnem poročilu zahteva razveljavitev in ponovno potrditev od strokovne komisije. Sicer se je že ob razveljavitvi pričakovalo, da bo komisija s podžupanom Janezom Koželjem na čelu potrdila isto arhitekturno rešitev.

Izbrani predlog gradi na sinergiji z originalno zasnovo
Arhitekturni natečaj je v preteklosti naletel na mešane odzive v javnosti, a so strokovnjaki na splošno pozdravili izbrano rešitev. Iz ateljeja Vozlič so za časopis Dnevnik sporočili, da so v predlogu sledili tako tradiciji kot sodobnim standardom in da projekt prinaša možnost za razmislek o Plečnikovi dediščini v pogojih sodobnosti. Kar nekaj predlogov je iskalo kontrast z originalno zasnovo, njihov predlog pa je gradil na sinergiji, so še dodali.
Tudi strokovnjaki razdeljeni glede izbrane arhitekturne rešitve
Umetnosti zgodovinar ZRC-ja SAZU-ja Damjan Prelovšek je poleti za časopis Dnevnik poudaril, da je izbrana rešitev “glede umestitve prizidka najbližje originalnemu Plečnikovemu projektu“.

Arhitektura
Poslovil se je Gregor Košak, arhitekt, urbanist in oblikovalec

Vsestranski ustvarjalec, profesor Fakultete za arhitekturo in Akademije za likovno umetnost ter častni član ZAPS se je poslovil v starosti 91 let.
Bil je izjemna osebnost ter zavzet in družbeno dejaven strokovnjak, ki je zaznamoval svet slovenske arhitekture, oblikovanja in umetnosti, so ob slovesu arhitekta zapisali na ministrstvu za kulturo.
Gregor Košak se je v 70. letih 20. stoletja podpisal pod načrt za motel v Grosupljem ter postavil več drugih stanovanjskih, šolskih in poslovnih stavb, med katerimi izstopa stanovanjska soseska ob Dunajski cesti s stolpnico Mercatorja.

Bil je tudi častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, kjer je dejavno sodeloval in pustil pomemben pečat na dejavnostih in področjih, ki so ga še posebej zanimala.
Avtor podobe znamenite zbirke Pesmi štirih
Grafičnemu oblikovanju se je posvetil že med študijem in kmalu pritegnil pozornost s svojimi prvimi knjižnimi oblikovanji, med drugim tudi za znamenito zbirko Pesmi štirih. Po diplomi je ustvaril vrsto celostnih grafičnih podob za pomembna slovenska podjetja, vključno z Adrio Airways, Letališčem Ljubljana, Mercatorjem, Zmajem, Emono, Formo Vivo, Tehniškim muzejem Slovenije in Genexom.

Poleg svojega izjemnega prispevka na področju oblikovanja je sodeloval v številnih strokovnih združenjih in društvih, tako doma kot v tujini. Bil je predsednik ali član strokovnih svetov različnih organizacij, med drugim v Društvu likovnih umetnikov Ljubljana (DLOS), Društvu oblikovalcev Slovenije (DOS) in Društvu arhitektov Ljubljana (DAL). Med letoma 1978 in 1984 je zastopal Jugoslavijo v Mednarodnem združenju arhitektov (UIA).
Posvečal se je tudi pedagoškemu delu in kot profesor na Fakulteti za arhitekturo in Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je poučeval integralne pristope k oblikovanju okolja.


Prejemnik številnih priznanj
Bil je dobitnik številnih priznanj; med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 1967, nagrado Unesca za kulturni plakat na varšavskem bienalu leta 1968, več zlatih medalj BIO in druga priznanja na različnih mednarodnih oblikovalskih manifestacijah.


-
DOGODKI1 mesec nazaj
Razstava “Zrno zlata” Mete Grgurevič na ogled v KiBeli
-
Dizajn1 mesec nazaj
Učinek nočne svetlobe
-
Dizajn2 meseca nazaj
21. Mesec oblikovanja v Ljubljani z raznovrstnimi razstavno-sejemskimi dogodki
-
DOGODKI1 mesec nazaj
3. slovenski kongres o vodah: Nujnost interdisciplinarnega upravljanja voda
-
DOGODKI2 meseca nazaj
TOPDOM z novo poslovalnico tudi v Brežicah
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Narobe svet: na Siciliji zaradi visokih temperatur in možnosti požarov zapirajo šole
-
ZANIMIVOSTI1 mesec nazaj
Sesalnik, ki ga absolutno nič ne vrže s tira
-
Dizajn3 tedni nazaj
Mojci Turk priznanje za življenjsko delo s strani društva oblikovalcev Slovenije