Connect with us

Arhitektura

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Objavljeno

dne

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov.

Z letošnjo temo festivala “Arhitektura v novi realnosti” želijo organizatorji OHS spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. »Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. Organizatorji želijo s festivalom OHS poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva,« so zapisali ob napovedi festivala, ki bo letos potekal že trinajstič zapored. Posamezne objekte si bo mogoče ogledati v živo ob vnaprejšnji rezervaciji termina ogleda na spletni strani OHS.

Od hiše v naravi do mini doma za dva

Program tridnevnega arhitekturnega festivala letos odpira vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnih institucij, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike, ter več turističnih objektov in športnih stavb. Med njimi so tudi izbrana stanovanja in družinske hiše po Sloveniji, kot je Hiša za pet (Biro Gašperič) v Idriji, ki v naravi omogoča bivanje v popolnem stiku z naravo.  Leseni kocki, nekoliko zamaknjeni med seboj in povezani s pergolo, trdno in kljubovalno stojita na bregu. Njuna stroga ortogonalna geometrijska oblika poudarja nežne obline okoliškega terena, medtem ko se obe terasi iztegujeta naprej, kot da želita poleteti nad dolino.



V program so uvrščena tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki prikazujejo inovativne rešitve pri prenovah starejših objektov. »Hiša MM (biro a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi.
Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen,« pravijo organizatorji.



Hiša RE_RE (AG BIRO 55), ki je prav tako na ogled, sicer v Komendi, pa je po mnenju organizatorjev ena izmed bolj inovativnih hiš na letošnjem festivalu. Avtorji so pri prenovi starejšega objekta upoštevali dve trajnostni strategiji (RE)novacijo in (RE)ciklažo. Obstoječe stroje v notranjosti objekta so zamenjali s primarnimi elementi domovanja (ognjišče, leseno pohištvo, kavč …). Ostanke gradbenega materiala, ki je nastal pri prenovi, pa so ponovno uporabili za zunanje oporne zidove in ureditve. 

Strategiji prenove so avtorji dodali še strategijo ponovne uporabe ruševin, ki so nastale kot posledica prenove. Z ostanki opeke, betona, strešnikov in asfalta kot presežka pri posegu v stari objekt so zapolnili zunanje oporne zidove (gabione). Tako se zgodi reciklaža na stiku človekovega posega v naravo v upanju na vzpostavitev prepotrebnega novega odnosa.



»Možno rešitev problema pomanjkanja stanovanj si bo mogoče ogledati na primeru mikro stanovanja v Ljubljani – 5 x 5 m2 minimalni dom za 2, ki ga je arhitekt Aleksander Vujović ob splošnem pomanjkanju stanovanj z reorganizacijo tlorisa in uporabo strategij za varčevanje s prostorom preuredil iz minimalne stanovanjske enote vzdrževalca sosednjega, večjega stanovanja.«

Zdaj je to prilagodljivo, 25 m² veliko stanovanje za mlad par (arhitekt in zdravnica). Lahko se spremeni v dnevno sobo, delovni prostor (studio), spalnico ali prostor za druženje in mini kino projekcije.



Zelo zanimivo naselje hiš pod imenom “Soseska Brezovica” je nastalo na Brezovici pri Ljubljani, pod katerim je podpisan biro Arhimetrics arhitekti.



NA OHS je predstavljen tudi projekt – Hotel Maestoso. Ta je ob kobilarni Lipica največji od vseh nastanitvenih objektov v kraju. Osnovno vodilo pri načrtovanju prenove in razširitve hotela je bilo poiskati način, kako omehčati prisotnost objekta v prostoru. Rezultat dela avtorske skupine je bila vzpostavitev nove, lahke lesene konstrukcijske opne, ki v največji meri dematerializira objekt in mu zagotovi izrazit in prepoznaven karakter. 

Poseben pečat preurejenemu hotelu daje oblikovan interier, ki je zasnovan kot moderna interpretacija notranjega prostora konjušnic.



Na voljo bo na ogled tudi Galerija Cukrarna, ki je del javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Cukrarna je bila postavljena v začetku 19. stoletja na obrobju tedanje Ljubljane kot rafinerija sladkorja. Avtor prvotnega objekta je Matej Pertsch. Zaradi mnogoplastne stavbne in literarne zgodovine je varovana kot kulturna dediščina. Leta 2009 je Mestna občina Ljubljana razpisala natečaj, kjer je biro Scapelab predlagal, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. Celotna investicija  je ocenjena na 23,2 mio €, od tega je vrednost gradbene pogodbe 21,5 mio €. Mestna občina Ljubljana je iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 mio.

Z rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki se je začela oktobra 2018, in ureditvijo okolice je Mestna občina Ljubljana izboljšala urbano okolje in še dodatno oživila širše mestno središče. Poleg tega je v prostoru odpravila fizično oviro, ki ovira mobilnost na tem delu Poljanskega nasipa in tako omogočila optimalno povezavo med mestnim središčem ter urbaniziranimi območji na vzhodu mesta.



Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi javne objekte: Stanovanjsko sosesko Novo Brdo v Ljubljani, prenovljeni Grad Štanjel in Grad Rihemberk, Šolski center Slovenj Gradec, Knjižnico Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in Knjižnico Damir Feigel – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici. Tematska vodenja pa bodo posebno pozornost namenila kulturni dediščini arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Za nekatere projekte so obvezne prijave, ki pa jih lahko opravite preko spletne strani Odprte hiše Slovenije.

Na arhitekturnem sprehodu po Plečnikovi Ljubljani bodo predstavljene vrednote Plečnikove dediščine v kontekstu vpisa arhitektovih del na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Opazovali bomo, kako je arhitekt oblikoval mesto po meri človeka in pri vsakem posegu upošteval in oplemenitil obstoječi prostor z novimi motivi, stavbami in funkcijami.

Arhitektura

Slovenski paviljon na 18. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia

Objavljeno

dne

Avtor

Slovenski paviljon za 18. mednarodno arhitekturno razstavo La Biennale di Venezia, ki bo med 20. majem in 26. novembrom 2023 v Benetkah, bo zasnovala skupina arhitektov mlajše generacije iz birojev Mertelj Vrabič Arhitekti (Matic Vrabič, Eva Gusel, Maša Mertelj) in Vidic Grohar Arhitekti (Jure Grohar in Anja Vidic). 

Postopek izbora

Projekt je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) kot delegirana ustanova objavil 15. septembra 2022. Za komisarko Republike Slovenije je bila imenovana Maja Vardjan, kustosinja za arhitekturo in oblikovanje MAO. Na poziv je prispelo dvajset predlogov, kar izkazuje veliko zanimanje arhitekturne stroke za predstavitev na bienalu. V dvostopenjskem izbirnem postopku je bil izbran projekt avtorjev Jureta Groharja, Eve Gusel, Maše Mertelj, Anje Vidic in Matica Vrabiča. Izbrani projekt je najbolj jasno in celovito odgovoril na kriterije razpisa ter obenem ponudil aktualno temo, ki je relevantna za lokalni in mednarodni arhitekturni diskurz ter za širšo družbeno, ekonomsko, politično in okoljsko situacijo. 

Več: https://mao.si/odprti-poziv-za-slovenski-paviljon-18-mednarodna-arhitekturna-razstava-la-biennale-di-venezia-2023/

Osrednja tema bienala, ki ga kurira britanska arhitektka, pedagoginja in piska Lesley Lokko je Laboratorij prihodnosti. Kustosinja je v svoji izjavi odprla vprašanje nestabilnosti in polarizacije današnjega sveta, pri čemer je izpostavila nujnost procesov dekolonizacije, zmanjšanja ogljičnega odtisa ter skupnega delovanja. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe. 

Osrednje vprašanje pri zasnovi slovenskega paviljona je odnos med prostorskim konceptom arhitekture in sodobnimi energetskimi izzivi.

Fotografija (z leve proti desni): Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič, Anja Vidic. Foto: Klemen Ilovar 
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Objavljeno

dne

Avtor

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika in začasni lapidarij v Žički kartuziji.

Mednarodne nagrade Piranesi se podeljuje od leta 1989, letos 33-ič po vrsti. Mednarodna žirija, tradicionalno sestavljena iz vsakoletnih predavateljev PDA, se je sestala 25. novembra 2022 v razstavnem prostoru Monfort v Portorožu. Člani letošnje mednarodne žirije so bili:
Dominika Galandová, predsednica; Miroslava Šešulková, predsednica
Tonči Čerina, Mauro Marinelli, Mirco Franzoso, Marcus Innauer, Majda Kregar, Mateja Kurir
Arnau Tiñena, Ferran Tiñena.

Žirijo in zapisnik so vodili Eva Mavsar, Vesna Perovnik in Tatjana Sirk.

Za nagrado Piranesi 2022 je bilo nominiranih 50 projektov, ki so jih izbrali nacionalni selektorji 11ih evropskih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Srbije, ter 36 študentskih projektov, ki so jih izbrali selektorji s 18ih evropskih arhitekturnih fakultet, in sicer iz Gradca, Špitala, Dunaja, Banja Luke, Sarajeva, Zagreba, Soluna, Budimpešte, Pescare, Trsta, Podgorice, Bratislave, Ljubljane, Maribora, Beograda, Kragujevca, Novega Sada in AA London. Na razstavo Piranesi je skupaj prispelo 84 projektov: 48 projektov arhitektov in 36 projektov študentov.

Kot je zapisala žirija, so arhitekti iz ateljeja Medprostor Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap, Samo Mlakar, Katja Ivić in Dino Mujić v Žički kartuziji z inovativnim elementom pomične strehe, ki ustvarja novo funkcijo in reinterpretira ruševine, nakazali silhueto strehe. Tako so pokazali pogumen in občutljiv pristop k prenovi kulturne dediščine.

Desetčlanska mednarodna žirija, ki sta ji sopredsedovali Dominika Galandova in Miroslava Šešulkova, je podelila še dve mednarodni priznanji. Emil Jurcan iz zadruge Praksa ga je prejel za rekonstrukcijo romanskega gledališča v Pulju.

Arhitekta iz biroja a2o2 Žiga Ravnikar in Eva Senekovič pa sta s sodelavcema Klaro Bohinc in Andražem Keršičem dobila priznanje za prenovo enodružinske hiše v Domžalah.

Tradicionalni kriteriji izbora:
– Premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor
– Prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom
– Sodobna inovativna prostorska zasnova
– Spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine
– Sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov
– Inovativni detajli
– Smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe

Arhitekturne ideje prihodnosti
Mednarodno študentsko nagrado piranesi je v konkurenci 36 projektov z 18 arhitekturnih fakultet dobil Tetsuya Saito za idejo oblikovanja naselja brez urbanih značilnosti na območju zapuščenega rudnika v angleški pokrajini West Cumbria.

Iskrenost v arhitekturi
Glavna iztočnica letošnje konference Piranski dnevi arhitekture, ki je potekala v petek in soboto, je bila iskrenost v arhitekturi. Udeleženci so prisluhnili devetim strokovnim predavanjem. Na sklepni prireditvi s podelitvijo nagrad in odprtjem razstave v razstavišču Monfort je imela nagovor ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Projekti z natečaja bodo v Monfortu na ogled do 30. decembra, v galeriji Herman Pečarič pa do 20. januarja 2023. 

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Minoriti naj bodo ‘stičišče’ in ne le ‘prizorišče’

Objavljeno

dne

V Mariboru je zaživelo novo središče kulturnega dogajanja, ki so ga poimenovali Kulturna četrt Minoriti. Nastalo je s prenovo nekdanjega minoritskega samostana na Lentu pred leti, zdaj pa še Vojašniškega trga, Sodnega stolpa in objekta Tri babe.

Uradno odprtje bo 5. novembra. Nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico je začel nastajati pred več kot desetimi leti, ko je občina obnovila vrsto let prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila Lutkovno gledališče Maribor (LGM).

Sledila je obnova sosednje Minoritske cerkve, ki zdaj služi kot glasbeno in razstavno prizorišče, nedavno pa se je občina lotila še obnove Vojašniškega trga z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu ter obnovo Sodnega stolpa in objekta Tri babe, v katerem je zdaj info točka, kmalu pa naj bi tam zaživel tudi Lutkovni muzej.

Razstavišče v kleti Minoritske cerkve je namenjeno občasnim razstavam, prostorskim postavitvam in manjšim uprizoritvenim formam. Foto: Minoriti


Sledila je obnova sosednje Minoritske cerkve, ki zdaj služi kot glasbeno in razstavno prizorišče, nedavno pa se je občina lotila še obnove Vojašniškega trga z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu ter obnovo Sodnega stolpa in objekta Tri babe, v katerem je zdaj info točka, kmalu pa naj bi tam zaživel tudi Lutkovni muzej.

“Naša vizija je ekskluzivne prostore napolniti s kakovostno umetnostjo,” je na novinarski konferenci povedala organizatorka umetniških vsebin v Kulturni četrti Minoriti Ksenija Repina.

“Povezovati, prepletati in nadgrajevati”
Organizacijsko bo območje s skupno petimi prizorišči del javnega zavoda LGM, ki je že doslej poleg stavbe nekdanjega samostana upravljal Minoritsko cerkev, zunanji avditorij in Sodni stolp, ki je bil pred obnovo pod okriljem Narodnega doma Maribor.

Zdaj bo za program v celotnem kompleksu, razen lutkovnega gledališča, skrbela posebna ekipa, za kar bo občina po besedah podžupanje Alenke Iskra zagotovila tudi dodaten denar. “Povezovati, prepletati in nadgrajevati je naše glavno vodilo,” je povedala Repina.

Dosedanji dogodki, kot na primer Letni kino Minoriti in koncerti Festivala Lent, bodo še naprej tu, a se jim bo po njenih besedah pridružil nadgrajen program skozi vse leto, s še več koncerti, razstavami, vodenimi sprehodi, okroglimi mizami in drugimi dogodki. “Želimo, da je to ne samo prizorišče, ampak stičišče ljudi,” je povedala.

V objektu Tri babe, kjer bo lutkovni muzej, bo tudi gostinski lokal, za katerega še iščejo najemnika. “Vztrajamo, da mora biti v sozvočju s programom,” je pojasnila podžupanja Iskra.
Projekt prenove Vojašniškega trga s Sodnim stolpom in nekdanjo hladilnico, kjer so uredili Muzej najstarejše trte, vezan na Hišo Stare trte in Pokrajinski muzej Maribor, je stal 6,8 milijona evrov, od tega je bilo 4,8 milijona evropskih sredstev. Skupno vsa vlaganja na tem območju, vključno z novim lutkovnim gledališčem, presegajo 20 milijonov evrov.

Župan Saša Arsenovič je spomnil, da je bilo to območje vrsto let zanemarjeno, s propadajočimi in zaraščenimi stavbami in zaparkiranimi površinami, zdaj pa “postaja del kulturne mestne transverzale”.

Spomeniško zaščitena stavba Tri babe je bila nazadnje prezidana leta 1838, leta 1897 pa so ob njej prebili prehod do današnjega Vodnikovega trga. Foto: Minoriti

Dodal je, da je občina pristopila k urejanju območja že v času nekdanjega župana Franca Kanglerja, ko je sem preselila lutkovno gledališče, v prihodnje pa bo novo podobo dobilo tudi nabrežje Drave na Lentu z novo brvjo, ki bo omogočila lažji prehod ljudi med obema bregovoma reke. Verjame, da bo ta del mesta z vsem tem dobil novo kakovost, kultura pa možnost nadaljnjega razvoja in privabljanja širših občinstev.

Kulturna četrt Minoriti bo uradno zaživela 5. novembra z vodenim sprehodom po prizoriščih, okroglo mizo na temo prenove, predstavo Drava pa še kar teče … in koncertom Fed Horses. Preddogodek bo že ta petek s koncertom Aka Neomi v Minoritski cerkvi.

Kulturna četrt Minoriti: Vojašniški trg

Nove vsebine in povezovanja z novimi producenti
Vsa prizorišča so sicer že odprta in imajo svoje programe. “Prav zaradi tega smo se odločili, da pripravimo mesec Kulturne četrti Minoriti kot presek realnega dogajanja, ki se tukaj že dogaja,” je pojasnila Repina. “Že doslej se je tu mešalo več producentov in s temi sodelovanji nadaljujemo tudi v prihodnje, hkrati pa prinašamo nove vsebine in povezovanja z novimi producenti, tudi izven Maribora in Slovenije,” je dodala.

Kulturna četrt Minoriti: Vhod na prizorišče zunanjega avditorija med LGM in Sodnim stolpom.

Povezovanje z lutkovnim gledališčem ocenjuje kot zelo ugodno, saj bodo lahko na primer pomagali promovirati lutkovne predstave za odrasle, obenem pa z lutkovnim gledališčem stopajo v stik z novimi občinstvi. “Lutkovno gledališče predstavlja prvi stik otrok z umetnostjo in s Kulturno četrtjo Minoriti lahko zapolnjujemo vrzeli, ki nastajajo znotraj gledališkega občinstva,” je povedala.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 teden nazaj

Svetovni dan mokrišč: zagotavljajo nam pitno vodo, a izginjajo hitreje kot gozdovi

2. februarja beležimo svetovni dan mokrišč, letos s sloganom »Čas je za obnovo mokrišč« . Za tem dnevom stoji sekretariat Konvencije o...

DOGODKI1 teden nazaj

Poziv za prijavo umetniških del za razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

V prihodnjih 12 mesecih bo kuratorska ekipa Ulične galerije predstavila 12 mladih vizualnih umetnic_kov in grafičnih oblikovalk_cev, ki skozi formo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v petek, 3. marca, organiziralo strokovno srečanje, katerega osrednja tema bo izvedba toplotnega ovoja stavbe po...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

V gradbeništvu znova zeva velika luknja zaradi pomanjkanja delovna sile, ki za boljše pogoje odhaja na tuje

Kdo se bo lotil gradnje tretje razvojne osi, socialnih stanovanj? Kdo bo posodobil železnice, kdo razširil avtoceste, ki se utapljajo...

EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti

Javni poziv naslavlja temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato kulturno dediščino rokodelstva in obrti. V sklopu medinstitucionalne razstave Trienale rokodelstva...

Slovenija3 tedni nazaj

Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Koliko bo zamenjava občinskega vodstva vplivala na kulturni center v Izoli?

V Izoli so znova predstavili na natečaju izbrane rešitve za arhitekturno zasnovo tamkajšnjega Istrskega kulturnega centra. Za uresničitev projekta, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Znova neuspešen razpis za gradnjo zunanjega amfiteatra v Novi Gorici

V Novi Gorici še vedno upajo, da bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica postala Evropska prestolnica kulture, ob...

ZELENA ENERGIJA1 mesec nazaj

Katere evropske države prevladujejo na področju sončne energije?

Ste se spraševali, katere evropske države so na čelu prodora sončne energije? Kdo je v ospredju in kdo zaostaja? Imajo...

POPULARNO