V Avditoriju Portorož je ta vikend potekala že 42. mednarodna konferenca Piranski dnevi arhitekture (PIDA), tokrat pod naslovom »Je arhitektura nevtralna?«. Kot poudarja predsednica organizacijskega odbora PIDA Maja Ivanič, tema izpostavlja dejstvo, da arhitektura nikoli ni sama sebi namen, temveč aktivno soustvarja pogoje bivanja in vpliva na način, kako uporabljamo prostor.

Po njenih besedah je ključno, da tudi širša javnost razume razliko med kakovostno in nekakovostno arhitekturo:
»Dobra arhitektura temelji na raznolikosti in spoštovanju kulturne identitete, medtem ko slaba arhitektura obliko postavlja pred uporabnost in širši družbeni interes.«

Prostor kot skupna vrednota, poudarja Ivanič, zahteva odgovorno ravnanje vsakega posameznika, še posebej v času vse hitrejših prostorskih in okoljskih sprememb.

Mednarodni dogodek z eno najdaljših tradicij v Evropi

Piranski dnevi arhitekture sodijo med arhitekturne dogodke z najdaljšo tradicijo na svetu – neprekinjeno potekajo od leta 1983, na pobudo slovenskih arhitektov. Letošnjo konferenco spremlja častno pokroviteljstvo Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, kar dogodku dodatno potrjuje prestiž in strokovno težo.

Ob konferenci se v razstavišču Monfort odpira tudi tradicionalna Razstava nagrade Piranesi, na kateri je letos predstavljenih 87 arhitekturnih projektov iz evropskih držav, izbranih s strani nacionalnih in študentskih selektorjev. Na ogled so tudi rezultati študentske delavnice PIDA 2025.

Glavna nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak (OKKA arhitekti)

Na osrednji podelitvi nagrad v soboto je mednarodna žirija letošnjo glavno nagrado Piranesi podelila madžarskemu biroju OKKA arhitekti za projekt Hiša in čebelnjak, ki stoji v okolici Blatnega jezera.

Avtorja projekta, Peter Szabo in Emese Galamb, sta v zasnovi subtilno prepletla tradicionalne lokalne gradbene prakse in sodobne arhitekturne principe. Žirija v obrazložitvi izpostavlja prepoznaven dialog med materiali in prostorskimi koncepti:

»Novi betonski zidovi po izraznosti spominjajo na lokalne tehnike zbite zemlje s sledovi obstoječih kamnitih zidov. Prefinjen tektonski izraz briše mejo med notranjostjo in zunanjostjo ter omogoča doživljanje vaške krajine iz notranjosti hiše.«

Projekt odlikuje natančno razumevanje konteksta, premišljena raba materialov in arhitektura, ki povezuje krajinsko identiteto z bivalnimi potrebami sodobnega uporabnika.

Mednarodni priznanji in študentska nagrada

Poleg glavne nagrade sta bili podeljeni tudi dve mednarodni priznanji:

• Prvo priznanje Piranesi:
  Projekt Pokopališče Ankaran
  Arhitektura: VOID arhitektura, krajinska zasnova: studio AKKA
  Projekt odlikuje občutljiva interpretacija prostora spomina ter izčiščena integracija arhitekture in krajine.
• Drugo priznanje Piranesi:
  Center kreativnih industrij in inovacij Ložionica ter stavba e-uprave, Beograd
  AKVS arhitektura
  Žirija je izpostavila urbani vpliv projekta, ki uspešno revitalizira industrijsko dediščino in jo reinterpretira za sodobne programe.

Študentsko priznanje Piranesi 2025 je prejela Ela Grasselli za projekt Dve dolgi hiši, ki je po oceni žirije izstopal po konceptualni jasnosti in prostorski občutljivosti.

Razstava v Monfortu odprta do 30. decembra

Razstava Nagrade Piranesi 2025 je v razstavišču Monfort na ogled do 30. decembra, obiskovalcem pa ponuja vpogled v najnovejše trende evropske arhitekture, nagrajene projekte ter sveže študentske interpretacije prostora.

“Na severu te male domovine je mesto, kjer sem bil nekoč doma.” S temi besedami je Kajetan Kovič začel pesem Moje mesto, odo svojemu rodnemu Mariboru. Mariborski fotograf Teodor Veingerl pa je njegove verze poustvaril na svojih podobah tega mesta.

Razstava bo na ogled do 30. novembra v avli Univerzitetne knjižnice Maribor.

“Pred dobrega pol stoletja je Kajetan Kovič napisal čudovito odo našemu mestu. Pred slabim desetletjem jo je uglasbila skupina Leonart. Teodor Veingerl pa tokrat isto pesem upodablja v fotografijah. Čeprav so posamezne slike nastale v več kot desetletnem obdobju, avtor pravi, da se je z njihovim izborom skušal natanko – kolikor je le mogoče – držati besedila pesmi,” piše v napovedi.

Teodor Veingerl že vse življenje biva v Mariboru, a v njem vedno znova odkriva nove reči, vredne fotografskega ovekovečenja. “Združil sem podobe mesta z verzi, kot neko ilustracijo pesmi, ki je skorajda alternativna himna Maribora,” je povedal . S fotografskim ilustriranjem pesmi povezuje obe svoji zanimanji – fotografijo in glasbo, kar imenuje “fotoglasbiranje”.

Za razstavo je izbral podobe, ki se ujemajo z besedilom pesmi Moje mesto. Večinoma barvne fotografije večjega formata so različnih tehnik, od ulične do nočne fotografije, tudi opremljene z verzi Kovičeve pesmi, po kateri je naslovljena tudi razstava.

Kajetan Kovič: Moje mesto

Na severu te male domovine je mesto,
kjer sem bil nekoč doma.
Nad njim so nizke gozdnate planine
in dobra volja vedrega neba.

Tam so vse hiše starega spomina
in koder ozke ulice gredo,
ne manjka krčem in ne zmanjka vina
in ne ljudi, ki ga pijo.

Tam je še reka s trdnimi mostovi
in skritimi zelenimi potmi,
za polrazprtimi zidovi
toliko zaljubljenih oči.

In tam je park in v ribniku labodi
in dolg kostanjev drevored,
ki nekam tja v predmestje vodi,
kjer se prične in neha drugi svet.

Na tujem kje so ljubši mi večeri
od utrudljivih jutranjih skrbi,
a tukaj dan z enako mero merim
kot hitri beg ljubezenskih noči.

Ker ko prebiram blažene spomine
dekliških sanj in deškega srca,
vem, da sem bil, da sem, da bom doma
na severu te male domovine.

Središče Ljubljane je bilo včeraj polno stojnic, barv in zgodb, saj je potekal že tradicionalni Festival nevladnih organizacij LUPA 2025. Dogodek, ki ga organizira Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS), je tudi letos združil več kot 60 različnih društev, zavodov in združenj, ki s svojim delovanjem bogatijo družbeno življenje in odgovarjajo na številne potrebe prebivalcev.

Nevladne organizacije so eden najpomembnejših stebrov civilne družbe. S svojim delom povezujejo ljudi, krepijo solidarnost, opozarjajo na družbene krivice in zagotavljajo pomoč tam, kjer jo država ali trg pogosto ne moreta zagotoviti. V Sloveniji jih deluje več tisoč, od humanitarnih in socialnih do kulturnih in športnih, skupaj pa pomembno prispevajo k bolj vključujoči in pravični družbi.

Festival nevladnih organizacij LUPA 2025, ki je potekal na Prešernovem trgu, Tromostovju in Stritarjevi ulici v Ljubljani, je bil živ dokaz njihovega raznolikega in predanega dela. »Festival je priložnost, da se vse nevladne organizacije iz različnih koncev Slovenije zberejo v centru Ljubljane in predstavijo širši javnosti svoje delo. Vidimo lahko vso pestrost nevladnega sektorja, ker so tukaj res zelo različne organizacije, od skavtov, filantropije, društev za pomoč ljudem, socialnih in humanitarnih organizacij do športnih društev,« je poudarila Veronika Vodlan iz CNVOS-a.

Projekti, ki povezujejo in krepijo družbo

Dogodek je bil obogaten z nastopi, delavnicami in predstavitvami projektov, ki so v zadnjem letu nastajali s podporo domačih in evropskih sredstev. Med njimi je bil izpostavljen tudi projekt Govoriš kohezijsko, ki ga je skupaj z CNVOS-om izvajal Radio Študent. »Festivala LUPA smo se udeležili že večkrat, to leto je pa posebno, ker smo skupaj s CNVOS-om prijavili projekt Govoriš kohezijsko, ki je zdaj trajal celo leto. Ta projekt promovira kohezijsko politiko, kaj vse se v Sloveniji omogoča na področju razvoja in zmanjševanja razlik med regijami v razvoju. Ozaveščamo ljudi in se pogovarjamo o vseh možnih projektih, ki so bili financirani s pomočjo evropskih sredstev,« je pojasnila Sara Šabjan, vodja projektne pisarne iz Radia Študent.

Tudi Zavod Brez ovir je s svojo predstavitvijo opozoril na pomembnost enakih možnosti za osebe z oviranostmi. Barbara Kukman, strokovna vodja osebne asistence, se zavzema za širjenje razumevanja dela z osebami z oviranostmi in vloge asistentov v njihovem vsakdanu: »Radi bi pokazali, kako pomembno je, da se ljudem z oviranostjo zagotovi enake možnosti za polno vključevanje v družbo. Hkrati pa lahko obiskovalcem približamo delo osebnih asistentov, ki uporabnikom asistence omogočajo samostojno življenje in enakovredno sodelovanje v skupnosti. Osebna asistenca je ključni most do te samostojnosti, obenem pa je nujno tudi, da so storitve in grajeno okolje dostopni prav vsem.«

Pomoč otrokom, družinam in starejšim

Posebno pozornost so obiskovalci namenili tudi humanitarnim organizacijam, ki s svojimi programi blažijo stiske najranljivejših. »Naša humanitarna organizacija pomaga družinam in otrokom v stiski. Predstavljamo vse naše programe, od humanitarnih do komercialnih. Humanitarni so Veriga dobrih ljudi, ki pomaga družinam, in Botrstvo, ki pomaga otrokom v stiski. Potem imamo pa še naše komercialne in druge programe, kot so počitnice, program Dobro sem – za duševno zdravje idr.,« je izpostavila Eva Zidar iz Zveze Anite Ogulin & ZPM.

Na stojnici združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija pa so obiskovalci lahko izvedeli več o preprečevanju in prepoznavanju demence. Žana Kovačič iz združenja opozarja: »Z ozaveščanjem se trudimo zmanjševati stigmo na področju demence, ker je ta še vedno prisotna. Ljudje se lahko spoznajo s prvimi znaki demence, kaj je preventiva in kaj lahko dejansko naredijo na tem področju. Pomembna je zgodnja obravnava, da se dovolj zgodaj prepoznajo znaki demence in čim prej organizira, kako dalje.«

Festival LUPA je znova pokazal, kako raznolike, srčne in vztrajne so slovenske nevladne organizacije – niso le tihi spremljevalec družbe, ampak njeno srce in motor sprememb. S svojo raznolikostjo in predanostjo oblikujejo bolj povezano, solidarno in vključujočo Slovenijo.