Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je uradno odobrilo evropska sredstva za projekt Center Rotovž v Mariboru. Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval 5,4 milijona evrov, celotna vrednost projekta pa znaša 39,7 milijona evrov.

Na Mestni občini Maribor (MOM) so pojasnili, da je bil projekt Center Rotovž že vključen v mehanizem Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Z odločitvijo ministrstva so zdaj prejeli tudi uradni sklep o dodelitvi evropskih sredstev, kar pomeni ključen korak k dokončni izvedbi projekta.

Rotovški trg kot nova kulturna celota

Z izgradnjo Centra Rotovž se Maribor sooča z dolgoletnim vprašanjem prostorske stiske Mariborske knjižnice in Umetnostne galerije Maribor (UGM). Novi kompleks bo poleg teh institucij vključeval tudi mestni kino, Art Caffe in skupni povezovalni prostor za različne kulturne in družbene dejavnosti. Zaključek gradbenih del je predviden konec februarja 2026, odprtje centra pa konec istega leta.

»Mestna občina Maribor bo z evropsko podporo združila Mariborsko knjižnico, Umetnostno galerijo Maribor, Mestni kino, Art Caffe in skupni prostor vseh objektov v enoten, medgeneracijski Center Rotovž. Projekt pomeni revitalizacijo več kot 8000 kvadratnih metrov obnovljenih in doslej premalo izkoriščenih površin. Rotovški trg bo s tem zaživel kot enovita kulturna celota,« so sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Od idejne zasnove do finančne konstrukcije

Gradbena dela na Rotovškem trgu so se začela februarja 2022. Prvotna idejna zasnova je predvidevala 25 milijonov evrov vrednosti projekta, pri čemer naj bi polovico stroškov krilo ministrstvo za kulturo, drugo polovico pa Mestna občina Maribor. Kasnejša podražitev je zahtevala dodatne vire financiranja, delno pokrite s sredstvi iz mehanizma CTN.

Trenutna finančna konstrukcija predvideva, da bo Mestna občina Maribor zagotovila 23,7 milijona evrov, ministrstvo za kulturo 9,6 milijona evrov, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pa 6,4 milijona evrov. Od tega bo Evropska unija prispevala 5,4 milijona evrov, preostalih 958.000 evrov pa bo pokritih iz državnega proračuna.

Knjižnica, galerija in kino, ki jih bo vključeval nastajajoči mariborski kulturni Center Rotovž, bodo po besedah podžupana Gregorja Reichenberga osnovni gradniki novega kulturnega središča štajerske prestolnice.

Center Rotovž, ki ga bodo dokončali v prihodnjem letu, bo novo srce mesta, je še dejal mariborski podžupan Gregor Reichenberg. “Hiša kulture” bo na nekdanjem Rotovškem trgu pod eno streho združevala vsebine knjižnice, razstavišča za vizualno umetnost, mestnega kina ter drugih interdisciplinarnih in medgeneracijskih programov. Šlo bo za prostor druženja, odprt za vse, s prepletanjem različnih programov. Treba bo tudi najti ustrezno poimenovanje za novi kulturni center, saj ta še nima končnega imena. Kot je še dejal podžupan, si želijo, da pri tem sodeluje tudi javnost.

Vizija sodobnega kulturnega središča

Do leta 2026 bo Maribor dobil sodoben kulturni center, ki bo pod eno streho združeval knjižnico, umetnostno galerijo, mestni kino ter večnamenske prostore za različne generacije in ustvarjalne prakse. Po besedah podžupana Gregorja Reichenberga bo Center Rotovž postal »novo srce mesta« – odprt, vključujoč in namenjen povezovanju ljudi skozi kulturo.

Arhitektura v službi skupnosti

Center bo umeščen na nekdanji Rotovški trg, kjer bo zgrajen celovit javni objekt z več programskimi enotami. Med ključnimi cilji projekta je preplet umetniških, izobraževalnih in družabnih funkcij, kar bo omogočilo nastanek sodobnega kulturnega vozlišča, primerljivega z evropskimi standardi.

Direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM), Simona Vidmar Čelik, poudarja, da ne gre le za arhitekturni projekt, temveč za skupnostno investicijo. Novi prostori bodo omogočili razstavo stalne zbirke UGM, uresničevanje mednarodnih programov in razvoj novih umetniških praks.

Sodobna knjižnica kot prostor druženja

Na zahodni strani trga bo postavljena nova osrednja enota Mariborske knjižnice. Po besedah direktorja Klemna Brvarja sodobne knjižnice niso več le kraji za izposojo knjig, temveč postajajo prostori zadrževanja in vključevanja širše skupnosti.

Knjižnica bo razpolagala z naprednimi prostori, kot so pravljična soba s kulturno dediščino, snemalni studio za podkaste in ustvarjalnica z usmeritvijo v trajnost. V povezavi z drugimi programi znotraj centra se obetajo tudi nova sodelovanja in nadgradnja obstoječih dejavnosti.

Mestni kino in odprtost za ustvarjalce

Pomembna pridobitev bo tudi mestni oz. art kino za nekomercialne vsebine, ki bo prvi tovrstni v Mariboru. Vodja urada za kulturo in mladino Nina Kirbiš izpostavlja, da je to pomemben korak k vzpostavitvi filmske dejavnosti kot javne službe.

Center bo odprt tudi za neodvisno ustvarjalno sceno. Kuratorka Irena Borić in režiser Rok Predin poudarjata pomen lokalnih umetnikov, ki bodo prostor napolnili z vsebino. Center bo poleg tega namenjen tudi različnim generacijam, kulturnim združenjem in javnosti, ki naj sodeluje tudi pri poimenovanju samega objekta.

Kulturni turizem in urbana revitalizacija

Direktor Zavoda za turizem Maribor, Jure Struc, ocenjuje, da ima Rotovž ogromen turistični potencial, podobno kot Muzej sodobne umetnosti v Gradcu. Arheolog Marko Mele je izpostavil, da je lahko kulturna infrastruktura odločilen dejavnik za prepoznavnost mesta na mednarodni ravni.
Župan Saša Arsenovič dodaja, da bo Center Rotovž dostopen z vseh štirih strani, načrtovana pa je tudi izgradnja garažne hiše pod Glavnim trgom.

Financiranje in organizacija

Izgradnja kompleksa je trenutno ocenjena na 40 milijonov evrov, zatem bo treba zagotoviti še sredstva za vzdrževanje in program. Po Arsenovičevih besedah tega ne more v celoti kriti občinski proračun. Tudi zato župan od uporabnikov Rotovža pričakuje, da bodo znali vsebine tudi tržiti in potem ta denar vlagati nazaj v programe. V občinskem proračunu za leto 2026 je za vsebine Rotovža rezerviranih 340.000 evrov. Poleg tega so povečali sredstva za knjižnico in UGM, s čimer skupna programska sredstva za Rotovž znašajo okoli pol milijona evrov. Predvidena je ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo povezoval vse vsebine v Rotovžu ter skrbel za skupne prostore, prav tako so predvidene nove zaposlitve.

Ministrstvo za kulturo je Prirodoslovnemu muzeju Slovenije namenilo dobrih 340.000 evrov za ureditev prostorskih aktov in strokovnih podlag za izgradnjo novih prostorov ob Večni poti. Kot so zapisali, je bil s tem narejen korak do novih sodobnih prostorov, kjer bodo postavili interaktivno razstavo o naravi Slovenije.

Za ureditev prostorskih aktov in strokovnih podlag za izgradnjo novih prostorov ob Večni poti je ministrstvo za kulturo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije namenilo 340.000 evrov. Kot so poudarili, bodo novi sodobni muzejski prostori namenjeni interaktivni razstavi o naravi Slovenije.

Z ureditvijo prostorskih aktov in strokovnih podlag bodo spremenili in dopolnili dokumentacijo, ki bo omogočala izgradnjo novega muzeja.

Po trenutnih ocenah naj bi muzej v prvi fazi obsegal približno 7700 kvadratnih metrov z možnostjo širitve. V sklopu izdelave prostorskega akta bodo izvedli tudi zazidalni preizkus in uskladili investicijske namere z nosilci urejanja prostora, so pojasnili na ministrstvu.

V načrtu sodobna razstava o naravi Slovenije
S tem so podprli prizadevanja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki želi uresničiti projekt novega muzeja v Biološkem središču. Medtem ko bo muzej z zgodovinskimi zbirkami ohranjal poslanstvo v osrednji muzejski zgradbi na Prešernovi cesti v središču Ljubljane, bo v novih prostorih ob Večni poti na ogled sodobna interaktivna razstava o naravi Slovenije.

Prirodoslovni muzej Slovenije v objektu na Prešernovi 20 domuje od leta 1888. Več desetletij je bila v načrtu gradnja nove muzejske stavbe v Biološkem središču pod Rožnikom. Leta 2020 se je ministrstvo za kulturo odločilo, da se prostorska stiska ne rešuje z novogradnjo, temveč z naložbo na Metelkovi 6. Leta 2022 je ta načrt padel v vodo. Leta 2023 je nato ministrstvo za kulturo priskrbelo sredstva za novo idejno rešitev novogradnje Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Biološkem središču v Ljubljani.