Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sredo, 27. septembra, organiziralo konferenco, katere osrednja tema so trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti. Izobraževanje, namenjeno vsem zainteresiranim deležnikom iz gradbenega sektorja, bo po programu potekalo med 9.00 in 14.30 v predavalnici v prostorih ZAG-a, Dimičeva ulica 12, Ljubljana. Projektantom in arhitektom iz vrst IZS in ZAPS bosta zbornici za strokovno izpopolnjevanje dodelili kreditne točke.

Dogodek, ki ga bo kot predsednik UO GBC Slovenija povezoval dr. Iztok Kamenski, bodo s predavanji na temo trajnostnih rešitev v gradbenem sektorju soustvarjali predstavniki članic GBC Slovenija – ZAG, JUB, Wienerberger Slovenija, KNAUF Insulation, Xella, Leskovec, URSA, Eutrip, ALU KÖNIG STAHL. Pridružila se bodo tudi druga slovenska trajnostna podjetja Kronoterm,  M Sora, …….

Število udeležencev seminarja je omejeno na 100. Prijave sprejemajo do zapolnitve mest na povezavi:  7. Trajnostna konferenca – Trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti – GBC Slovenia (gbc-slovenia.si)

Vljudno vabljeni k udeležbi!

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Čas za les, ki bo do 14. avgusta 2023 na Gallusovem nabrežju v središču Ljubljane.

Odprte hiše Slovenije se zavzemajo za kakovostno oblikovanje prostora in vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. Razstava Čas za les nagovarja pomen in doživljanje sodobne lesene arhitekture v Sloveniji. Preko razmislekov projektantov, uporabnikov, investitorjev in odločevalcev poskuša izluščiti bistvene prednosti, ki jih gradnja z lesom prinaša v naše vsakdanje življenje.

Trajnostno načrtovanje in gradnja nista le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov na naravo in okolje, temveč predstavljata tudi skrb za ohranjanje našega zdravja in kakovostno bivanje. Les je eden izmed ključnih materialov, ki nam lahko omogoči zeleni prehod in regenerativni razvoj, saj lahko lesena gradnja s pravilnim izborom lesa, vrste konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene trajnostne zahteve. Številne kampanje in ozaveščevalne akcije so pripomogle, da je uporaba lesa v enostanovanjski gradnji v Sloveniji vedno bolj razširjena in zaželena. Razstava Čas za les, s tipološko raznolikimi projekti, pa je vzpodbuda za razširitev gradnje z lesom tudi na področje javnih stavb, ki pomembno prispevajo k družbenemu razvoju in gradijo širšo prostorsko identiteto.

Dr. Bruno Dujič o izzivih lesene gradnje:

»Nove tehnologije predelave različnih drevesnih vrst so lesene konstrukcije postavile na zavidljivo mesto v sodobnem trajnostnem gradbeništvu. Z leseno konstrukcijo tako lahko izvajamo visoke in zahtevne objekte. Pri tem pa se moramo zavedati, da napake v projektiranju in izvedbi zaradi nepoznavanja in nespoštovanja lesa kot naravnega materiala lahko povzročijo velike težave. Les je najboljši gradbeni material, ki po svoji odsluženi dobi pod vplivom vlage propade in ne obremenjuje okolja. Zato je le suha lesena konstrukcija trajna in večna, za kar pa je potrebno poskrbeti v celotnem procesu projektiranja, izvedbe in tudi monitoringa lesene konstrukcije objekta v njegovi življenjski dobi.«

Na razstavi so med drugim predstavljeni: Medgeneracijski center Vezenine Bled, kjer je uporaba lesa v arhitekturni zasnovi z vidika trajnostne gradnje, ekologije in kakovosti bivanja bistveni povezovalni element, ki vzpostavlja identiteto objekta kot celote tako v zunanji podobi kot interierju.

Na ogled je tudi s Plečnikovo medaljo nagrajeni Vrtec Kočevje, ki je v 90 odstotkih grajen iz lesa. S klasično gradnjo vrtca v betonu bi v ozračje sprostili dodatnih 600 ton CO₂ , tako pa so ga v križno lepljene lesene stene vrtca dolgoročno shranili nekaj več kot 1000 ton. Vrtec z inovativno zasnovo sanira degradirano območje v središču Kočevja in omogoča zgoščen vzgojno-izobraževalni program. Odlikujeta ga tudi razgibano zunanje igrišče in igralna terasa. Vrtec Pedenjped – enota Učenjak v Ljubljani z leseno prizidavo zagotavlja nove igralnice, uredi osrednji večnamenski skupni prostor in vzpostavlja ločen vhod v prvo in drugo starostno obdobje.

Mojca Laznik, pomočnica ravnateljice:

»Pri snovanju načrtov smo s svojimi predlogi in izkušnjami pri posebnostih dela v vrtcu odlično sodelovali s projektanti. Tako starši kot drugi obiskovalci so ob vstopu in sprehodu po vrtcu navdušeni. Predvsem pohvalijo les, svetlobo in toplino, ki jo občutijo. Lesene rešitve v vsaki igralnici na svojstven način pozitivno vplivajo na igro in dobro počutje, še posebej interaktivne lesene igralne obloge po hodnikih pritličja, kjer otroci razvijajo motoriko in domišljijo. Otroci so pogosto v gozdu in ugotovili so, da imamo tako kot v gozdu tudi v vrtcu veliko lesa. V vrtcu se dobro počutijo, čeprav ne znajo izraziti, da je to zaradi ambienta. Prepričani smo, da struktura lesa, vonj in svetloba blagodejno vplivajo na počutje vseh, ki smo vsak dan v vrtcu. Posledično pa dobro počutje, ki ga vzdržujemo tudi z dobro klimo, vpliva na kvalitetnejše in ustvarjalno delo in rezultate.«

Na razstavi se predstavlja tudi ničenergijski Poslovni objekt na Stolbi v Ljubljani. Bistveni razlog za odločitev za gradnjo z lesom je bil obet dobre izolacijske sposobnosti lesa. K tej odločitvi je prispevala tudi lokacija na gozdni terasi, saj se lesena struktura lepo vrašča v okolico. Bivanje z lesom ima številne pozitivne učinke na zdravje in produktivnost. Na razstavi so zato predstavljeni še štirje stanovanjski objekti, ki les v svojo zasnovo, interier in eksterier vključujejo na inovativne načine.

Partnerji razstave:
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, SPIRIT Slovenija, javna agencija, CBD d.o.o., Ekoart d.o.o. in M Sora d.d. Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.

Mednarodni projekt Made in: pripovedi obrti in oblikovanja, pri katerem sodeluje tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), je letošnji dobitnik nagrade Evropske unije za kulturno dediščino v kategoriji izobraževanje, usposabljanje in spretnosti.

Nagrade v več kategorijah bodo podelili konec septembra v Benetkah.

Dobitnike nagrad EU-ja za kulturno dediščino  – nagrad Europa Nostra 2023 sta razglasili Evropska komisija in organizacija Europa Nostra. Najvišje evropsko priznanje na tem področju je prejelo 30 dosežkov, povezanih s tematiko dediščine iz 21 držav, med njimi pa je tudi projekt Made in: pripovedi obrti in oblikovanja (Made in: Crafts-Design Narratives).

V boju proti izumiranju malih obrti in delavnic
Evropska platforma Made in združuje oblikovalce, raziskovalce in kustose iz štirih držav – Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Srbije. Posvečena je raziskovanju dediščine skozi sodobno produkcijo in spodbuja vlogo obrti pri oblikovanju lokalnih identitet in zagotavljanju trajnosti na ravni skupnosti, so sporočili iz MAO, ki v projektu sodeluje s Centrom za kreativnost.

Kot so zapisali, je zamisel za projekt nastala leta 2014 v zagrebški umetniški organizaciji Oaza kot odziv na zaton malih obrti in delavnic v mestu, platforma pa se je prvič predstavila v Ljubljani na 24. bienalu oblikovanja (BIO 50), ki so ga pripravili v MAO. Iz tega je nastalo partnerstvo šestih organizacij iz štirih držav, ki je bilo finančno podprto s sredstvi programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Projekt je potekal od leta 2018 do leta 2021, k njegovemu uspehu pa je prispevala tudi podpora v obliki javnih in zasebnih sredstev iz štirih držav. Med drugim so jih prispevali ministrstva za kulturo, veleposlaništvo kraljevine Nizozemske na Hrvaškem, Center za kreativnost iz Slovenije in druge ustanove.

Oziranje v preteklost za trajnostno prihodnost
Z obravnavanjem pomembnih tematik, kot so nanoturizem, trajnostnost, materiali, viri in skupnosti, so projekti prinesli nova spoznanja, ki se ujemajo s prednostnimi nalogami Evropske komisije, kot so evropski zeleni dogovor, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, in Novi evropski Bauhaus. V času trajanja projekta so med drugim nastali novi izdelki, knjiga, spletna stran in potujoča razstava.

Platforma Made in je letos spomladi znova začela s svojimi dejavnostmi, v tokratni izdaji pa obsega deset partnerjev iz šestih držav. MAO je njen koordinator, med partnerji iz Slovenije pa je tudi Center Rog, ki jeseni odpira svoja vrata.

Nagrade EU-ja za kulturno dediščino – nagrade Europa Nostra je leta 2002 uvedla Evropska komisija, podeljujejo pa jih pod okriljem združenja Europa Nostra, ki si prizadeva za reševanje ogroženih spomenikov, dediščinskih območij in krajin v Evropi. Med letošnjimi dobitniki nagrad v različnih kategorijah so denimo še pivovarna s parnim strojem v Lobeču na Češkem, Kraljevi vrtovi v Benetkah, Muzej urbane lesene arhitekture v Vilni v Litvi in muzej literature v Dublinu na Irskem.