“Na severu te male domovine je mesto, kjer sem bil nekoč doma.” S temi besedami je Kajetan Kovič začel pesem Moje mesto, odo svojemu rodnemu Mariboru. Mariborski fotograf Teodor Veingerl pa je njegove verze poustvaril na svojih podobah tega mesta.

Razstava bo na ogled do 30. novembra v avli Univerzitetne knjižnice Maribor.

“Pred dobrega pol stoletja je Kajetan Kovič napisal čudovito odo našemu mestu. Pred slabim desetletjem jo je uglasbila skupina Leonart. Teodor Veingerl pa tokrat isto pesem upodablja v fotografijah. Čeprav so posamezne slike nastale v več kot desetletnem obdobju, avtor pravi, da se je z njihovim izborom skušal natanko – kolikor je le mogoče – držati besedila pesmi,” piše v napovedi.

Teodor Veingerl že vse življenje biva v Mariboru, a v njem vedno znova odkriva nove reči, vredne fotografskega ovekovečenja. “Združil sem podobe mesta z verzi, kot neko ilustracijo pesmi, ki je skorajda alternativna himna Maribora,” je povedal . S fotografskim ilustriranjem pesmi povezuje obe svoji zanimanji – fotografijo in glasbo, kar imenuje “fotoglasbiranje”.

Za razstavo je izbral podobe, ki se ujemajo z besedilom pesmi Moje mesto. Večinoma barvne fotografije večjega formata so različnih tehnik, od ulične do nočne fotografije, tudi opremljene z verzi Kovičeve pesmi, po kateri je naslovljena tudi razstava.

Kajetan Kovič: Moje mesto

Na severu te male domovine je mesto,
kjer sem bil nekoč doma.
Nad njim so nizke gozdnate planine
in dobra volja vedrega neba.

Tam so vse hiše starega spomina
in koder ozke ulice gredo,
ne manjka krčem in ne zmanjka vina
in ne ljudi, ki ga pijo.

Tam je še reka s trdnimi mostovi
in skritimi zelenimi potmi,
za polrazprtimi zidovi
toliko zaljubljenih oči.

In tam je park in v ribniku labodi
in dolg kostanjev drevored,
ki nekam tja v predmestje vodi,
kjer se prične in neha drugi svet.

Na tujem kje so ljubši mi večeri
od utrudljivih jutranjih skrbi,
a tukaj dan z enako mero merim
kot hitri beg ljubezenskih noči.

Ker ko prebiram blažene spomine
dekliških sanj in deškega srca,
vem, da sem bil, da sem, da bom doma
na severu te male domovine.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija) je v oktobru na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Mariborizvedlo niz petih seminarjev in delavnic, namenjenih krepitvi znanja in ozaveščenosti o trajnostnih rešitvah v gradbeništvu ter o tem, kako doseči trajnostne cilje v praksi.

V okviru projekta Building Life je 15. oktobra 2025 potekal dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 50 udeležencev – predstavnikov podjetij, zbornic, združenj in izobraževalnega sektorja. Med sodelujočimi podjetji sta bila tudi JUB d.o.o. in Xella Porobeton Si, d.o.o.

Projekt Building Life: trajnost kot miselnost in tehnologija

Dr. Iztok Kamenski iz GBC Slovenija je poudaril, da združenje s projektom želi približati trajnostno gradnjo tudi mlajši generaciji, ki bo kmalu vstopila v gradbeni sektor.
Na delavnici so bile predstavljene rezultati ankete, tehnične rešitve ter pomen trajnostne miselnosti v gradbeni praksi. Razprava je bila živahna in strokovno usmerjena, udeleženci pa so delili izkušnje glede izzivov in priložnosti, ki jih prinaša prehod v ogljično nevtralno gradbeništvo.

Praktične delavnice v okviru projekta TOP CLever

Le dva dni pozneje, 17. oktobra, je GBC Slovenija izvedla štiriurno praktično-teoretično delavnico v okviru projekta TOP CLever, namenjeno dijakom programov Slikopleskar in Zidar. Delavnica je potekala v sodelovanju s partnerji: Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo Maribor, Obrtno-podjetniško zbornico, podjetji JUB d.o.o., Leskovec d.o.o., ter Društvom Trnbox.
Udeležilo se je 29 dijakov, ki so skozi izkustveno učenje pridobivali znanja o optimizaciji porabe materialov, trajnostnih gradbenih praksah, zmanjšanju emisij in učinkoviti rabi energije in vode.

Za namen praktičnega dela so bile predhodno pripravljene opečne stene z vgrajeno toplotno izolacijo, na katerih so dijaki izvajali različne faze del.
Dr. Iztok Kamenski je predstavil pomen strokovnega znanja in poudaril, da je trajnostna gradnja realnost, ne trend, medtem ko je Igor Pipan iz Obrtno-podjetniške zbornice predstavil pomen zbornice in delovanje podjetij na trgu dela.
Predstavnika podjetja JUB, Blaž Marušič in Vid Capuder, sta izvedla prikaz vgrajevanja toplotnoizolacijskega sistema, medtem ko je Miha Alič iz podjetja Leskovec d.o.o. demonstriral sidranje izolacijskih oblog.
Za sprostitev in gibanje je poskrbelo Društvo Trnbox z rekreacijskimi aktivnostmi in mini tekmovanji.

Strokovno srečanje za “bele ovratnike”

V nadaljevanju meseca, 17. oktobra, je potekalo tudi strokovno srečanje za predstavnike podjetij, zbornic in šol, kjer so udeleženci obravnavali ključne teme:

• celotni življenjski cikel stavb (WLC) in razlika med operativnim in utelešenim ogljikom,
• kazalnik GWP (Global Warming Potential),
• analiza življenjskega cikla (LCA) in njena uporaba v fazi načrtovanja in gradnje,
• okoljske deklaracije proizvodov (EPD) kot vir transparentnih podatkov,
• ter krožno gospodarstvo in njegove izzive v gradbeništvu.

Srečanje je spodbudilo izmenjavo znanja in mreženje strokovnjakov, ki si prizadevajo za okolju prijazne in energetsko učinkovite gradbene rešitve.

Delavnice za dijake: Pečarji in izvajalci suhomontažnih del

Serijo dogodkov so zaokrožile delavnice 24. oktobra 2025, namenjene dijakom programov Pečar – polagalec keramičnih oblog in Izvajalec suhomontažne gradnje.
Pod mentorstvom dr. Iztoka Kamenskega so dijaki spoznavali pomen trajnostne gradnje, kakovostne izvedbe, varnosti pri delu in okoljske odgovornosti.

V sodelovanju s podjetjem JUB je tehnični demonstrator Vid Capuder dijakom predstavil uporabo vodotesnih mas, brezploščično obdelavo tal in sten, ter izravnavo mavčnokartonskih plošč do faze Q4.
Delavnice so združevale teoretični in praktični del, pri čemer so dijaki sami preizkušali materiale in postopke ter pridobili vpogled v sodobne tehnologije.

Za športno vzdušje je tudi tokrat poskrbelo Društvo Trnbox, ki je z aktivnimi odmori prispevalo k dinamičnemu poteku dogodkov.

Partnerji projektov:

• Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor
• Green Building Council Slovenija (GBC Slovenija)
• Obrtno-podjetniška zbornica
• Podjetje JUB d.o.o.
• Podjetje Leskovec d.o.o.
• Xella Porobeton Si, d.o.o.
• Društvo Trnbox

Projekta Building Life in TOP CLever sta pomemben prispevek GBC Slovenija k izobraževanju, strokovni usposobljenosti in trajnostnemu razvoju gradbene stroke v Sloveniji.

Središče Ljubljane je bilo včeraj polno stojnic, barv in zgodb, saj je potekal že tradicionalni Festival nevladnih organizacij LUPA 2025. Dogodek, ki ga organizira Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS), je tudi letos združil več kot 60 različnih društev, zavodov in združenj, ki s svojim delovanjem bogatijo družbeno življenje in odgovarjajo na številne potrebe prebivalcev.

Nevladne organizacije so eden najpomembnejših stebrov civilne družbe. S svojim delom povezujejo ljudi, krepijo solidarnost, opozarjajo na družbene krivice in zagotavljajo pomoč tam, kjer jo država ali trg pogosto ne moreta zagotoviti. V Sloveniji jih deluje več tisoč, od humanitarnih in socialnih do kulturnih in športnih, skupaj pa pomembno prispevajo k bolj vključujoči in pravični družbi.

Festival nevladnih organizacij LUPA 2025, ki je potekal na Prešernovem trgu, Tromostovju in Stritarjevi ulici v Ljubljani, je bil živ dokaz njihovega raznolikega in predanega dela. »Festival je priložnost, da se vse nevladne organizacije iz različnih koncev Slovenije zberejo v centru Ljubljane in predstavijo širši javnosti svoje delo. Vidimo lahko vso pestrost nevladnega sektorja, ker so tukaj res zelo različne organizacije, od skavtov, filantropije, društev za pomoč ljudem, socialnih in humanitarnih organizacij do športnih društev,« je poudarila Veronika Vodlan iz CNVOS-a.

Projekti, ki povezujejo in krepijo družbo

Dogodek je bil obogaten z nastopi, delavnicami in predstavitvami projektov, ki so v zadnjem letu nastajali s podporo domačih in evropskih sredstev. Med njimi je bil izpostavljen tudi projekt Govoriš kohezijsko, ki ga je skupaj z CNVOS-om izvajal Radio Študent. »Festivala LUPA smo se udeležili že večkrat, to leto je pa posebno, ker smo skupaj s CNVOS-om prijavili projekt Govoriš kohezijsko, ki je zdaj trajal celo leto. Ta projekt promovira kohezijsko politiko, kaj vse se v Sloveniji omogoča na področju razvoja in zmanjševanja razlik med regijami v razvoju. Ozaveščamo ljudi in se pogovarjamo o vseh možnih projektih, ki so bili financirani s pomočjo evropskih sredstev,« je pojasnila Sara Šabjan, vodja projektne pisarne iz Radia Študent.

Tudi Zavod Brez ovir je s svojo predstavitvijo opozoril na pomembnost enakih možnosti za osebe z oviranostmi. Barbara Kukman, strokovna vodja osebne asistence, se zavzema za širjenje razumevanja dela z osebami z oviranostmi in vloge asistentov v njihovem vsakdanu: »Radi bi pokazali, kako pomembno je, da se ljudem z oviranostjo zagotovi enake možnosti za polno vključevanje v družbo. Hkrati pa lahko obiskovalcem približamo delo osebnih asistentov, ki uporabnikom asistence omogočajo samostojno življenje in enakovredno sodelovanje v skupnosti. Osebna asistenca je ključni most do te samostojnosti, obenem pa je nujno tudi, da so storitve in grajeno okolje dostopni prav vsem.«

Pomoč otrokom, družinam in starejšim

Posebno pozornost so obiskovalci namenili tudi humanitarnim organizacijam, ki s svojimi programi blažijo stiske najranljivejših. »Naša humanitarna organizacija pomaga družinam in otrokom v stiski. Predstavljamo vse naše programe, od humanitarnih do komercialnih. Humanitarni so Veriga dobrih ljudi, ki pomaga družinam, in Botrstvo, ki pomaga otrokom v stiski. Potem imamo pa še naše komercialne in druge programe, kot so počitnice, program Dobro sem – za duševno zdravje idr.,« je izpostavila Eva Zidar iz Zveze Anite Ogulin & ZPM.

Na stojnici združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija pa so obiskovalci lahko izvedeli več o preprečevanju in prepoznavanju demence. Žana Kovačič iz združenja opozarja: »Z ozaveščanjem se trudimo zmanjševati stigmo na področju demence, ker je ta še vedno prisotna. Ljudje se lahko spoznajo s prvimi znaki demence, kaj je preventiva in kaj lahko dejansko naredijo na tem področju. Pomembna je zgodnja obravnava, da se dovolj zgodaj prepoznajo znaki demence in čim prej organizira, kako dalje.«

Festival LUPA je znova pokazal, kako raznolike, srčne in vztrajne so slovenske nevladne organizacije – niso le tihi spremljevalec družbe, ampak njeno srce in motor sprememb. S svojo raznolikostjo in predanostjo oblikujejo bolj povezano, solidarno in vključujočo Slovenijo.