Urejanje slovenskih vodotokov bo po novem potekalo pod okriljem državnega podjetja Slovenske vode, ki bo organizirano po vzoru družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Ta približno petino vseh del opravi v lastni režiji, preostala pa izvaja prek zunanjih strokovnih podizvajalcev. Podjetjem, ki trenutno upravljajo vodotoke, se koncesije iztečejo prihodnje leto, zato bo novi model pomenil pomembno spremembo v sistemu upravljanja voda.

Sistem upravljanja voda pred prenovo

Po uničujočih poplavah pred dvema letoma so se okrepile pobude za sistemske spremembe na področju upravljanja voda. Ena od njih, ki je izšla tudi iz vrst koalicijske Levice, je bila ideja o ustanovitvi novega podjetja, poimenovanega »novi Puh«, namenjenega učinkovitejšemu urejanju vodotokov in hudourniških območij. Kljub prizadevanjem posameznih deležnikov se številna hudourniška območja še vedno urejajo neučinkovito, pogosto zgolj reaktivno in brez dolgoročnega načrta.

Vlada je zato pred kratkim sprejela pobudo za spremembo načina delovanja gospodarskih javnih služb na področju voda in vodne infrastrukture. Ugotovila je, da obstoječa institucionalna ureditev ni več primerna za izvajanje zahtevnih nalog, povezanih s popoplavno sanacijo, investicijami ter rednim vzdrževanjem vodne infrastrukture.

Ustanovitev novega podjetja Slovenske vode

Nalogo priprave institucionalnega preoblikovanja sistema urejanja voda je vlada zaupala Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki nadzoruje upravljanje voda po vsej državi. Ministrstvo mora Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) posredovati pobudo za dopolnitev letnega načrta upravljanja naložb za leto 2025, tako da bo SDH pripravil tako imenovano izkaznico podjetja Slovenske vode, d. o. o. V njej bodo določene pripravljalne aktivnosti za ustanovitev novega državnega podjetja, ki bo prevzelo naloge dosedanjih koncesionarjev.

Po pojasnilih SDH je bil letni načrt upravljanja naložb že dopolnjen in posredovan vladi v potrditev. Novi model naj bi omogočil bolj usklajeno in pregledno izvajanje ukrepov, zmanjšanje razdrobljenosti odgovornosti ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev.

Korak k stabilnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju voda

Vlada ocenjuje, da predlagane spremembe pomenijo ključni korak k celovitemu, stabilnemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov. Obsežna sanacija po katastrofalnih poplavah avgusta 2023, hkratno izvajanje rednih nalog gospodarske javne službe, številne investicije in odpravljanje večdesetletnih zaostankov v sistemskem in operativnem delu so namreč razkrili pomanjkljivosti sedanjega sistema.

Zaradi močno povečanega obsega vlaganj v urejanje vodotokov je postalo jasno, da obstoječi model z razpršenimi koncesionarji ne zadošča več. Ustanovitev podjetja Slovenske vode tako pomeni prehod k enotnemu, strokovno podprtemu in dolgoročno vzdržnemu upravljanju vodne infrastrukture, kar bo ključno za varnejše in bolj odporne rešitve na tem področju.

Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.

Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.

Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«

Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav

Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Žičnica namesto tovornjakov

Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.

Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.

Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.

Pravno in strokovno usklajevanje

»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«

Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«

Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica

V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.

Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.

Mestna občina Maribor je za projekt Centra Rotovž od ministrstva za kulturo prejela slabih deset milijonov evrov, preostali trije milijoni ostajajo neplačani. Ministrstvo zatrjuje, da niso imeli pravne podlage za izplačilo dodatnih sredstev.

Vrednost trenutno enega najpomembnejših projektov s področja kulture v severovzhodni Sloveniji se je povzpela že na skoraj 40 milijonov evrov, kar po pisanju časnika Večer prinaša finančne izzive tako za državo kot za Mestno občino Maribor (MOM).

Prvotna ocena je leta 2020 znašala 16, a se je kmalu povišala na 24 milijonov evrov. Istega leta so z ministrstvom za kulturo sklenili dogovor o sofinanciranju, ki je bil potrjen konec leta 2021. Po njem naj bi ministrstvo obnovo Rotovža sofinanciralo do polovice oziroma v višini do 12,7 milijona evrov, drugo polovico denarja in za morebitne podražitve pa bi morala zagotoviti občina.

Med rušenjem, zemeljskimi in betonskimi deli so se pojavili nepredvideni zapleti in potrebe po dodatnih delih. Zapleti so ob nekaterih zunanjih dejavnikih, kot sta epidemija ter rast cen zaradi vojne v Ukrajini, povzročili dodatne stroške. Vrednost investicije je tako narasla na 39,7 milijona evrov, doslej pa naj bilo po pisanju časnika Večer porabljenih in plačanih nekaj manj kot 14 milijonov evrov, večinoma za zemeljska, izkopna in betonska dela, ki so v strukturi ponudbene cene ocenjena nižje od poznejših faz.

Ministrstvo naj ne bi imelo pravne podlage za izplačilo dodatnih sredstev

Mariborska občina je od države doslej prejela 9,6 milijona evrov, preostalih 3,1 milijona evrov pa ostaja neizplačanih. Kot so za časnik pojasnili na ministrstvu za kulturo, so do konca leta 2024, ko se je iztekel pogodbeni rok za zaključek sofinanciranja, izplačali vse zahtevke, ki so jih prejeli od občine.

“Ker investicija do roka ni bila zaključena in dodatnih zahtevkov ni bilo, ministrstvo ni imelo pravne podlage za izplačilo dodatnih sredstev. Za izplačilo dodatnih sredstev sofinanciranja po izteku pogodbe ministrstvo trenutno nima pravne podlage niti v pogodbi niti v zakonu,” odgovarjajo na ministrstvu za kulturo.

Na Mestni občini Maribor so Večeru pojasnili, da je zamik nastal zaradi specifične gradnje v območju spomeniško zaščitenih stavb in zato nepredvidenih in dodatnih del. O spremenjeni dinamiki so seznanjali ministrstvo, saj je to vplivalo tudi na realizacijo pogodbe o sofinanciranju.

Postopek se seli na sodišče

Z ministrstvom so si prizadevali skleniti dogovor o podaljšanju pogodbe z aneksom, a doslej do končnega dogovora niso prišli, so pojasnili na mariborski občini in dodali, da se je zadeva zato preselila na sodišče. “Postopek naj bi se nadaljeval po sodnih počitnicah,” so še dodali na občini.

Ob tem so na občini še dodali, da so medtem uspešno pridobili dodatna sredstva v višini 6,4 milijona evrov v okviru operacije urbane prenove z mehanizmom CTN, še poroča časnik.