Zaradi velike podražitve energentov, materialov in surovin v gradbeništvu – nekaterih na trgu sploh ni več mogoče dobiti – gradbeni izvajalci že pošiljajo naročnikom zahtevke oziroma napovedi podražitev, ti pa se s tem spopadajo na različne načine.

Morda največji cenovni skok je doseglo gradbeno jeklo, denimo za 230 odstotkov. Nekateri gradbinci so že izrazili strah. Če se cene ne bi ustrezno revalorizirale, “bomo znova deležni stampedov stečajev gradbenih družb, zlasti manjših, ki takšnih pritiskov preprosto ne bodo mogle zdržati”, je napovedal Edo Škufca iz CGP-ja.

Naročniki (na drugi strani) razmišljajo drugače. “Če ne bi bilo smiselno malce ustaviti investicije in počakati, da se zadeve umirijo,” je dejal Boštjan Rigler, član uprave Darsa, kjer sicer izvajalcem priznavajo zahtevke po pogodbi.

Največji naročnik v državi, direkcija za infrastrukturo, ima ta hip samo na cestah 180 gradbišč v vrednosti 278 milijonov evrov – in za vse so zahtevke že prejeli. Za obstoječe pogodbe velja obligacijski zakonik. “Breme desetih odstotkov nosi izvajalec, kar je več kot deset odstotkov, pa investitor,” je komentiral vodja investicij Tomaž Willenpart.

Dejstvo je, da se bodo nove pogodbe sklepale drugače, pravega kompromisa še ni. Direkcija predlaga, da se deloma upošteva tudi indeks življenjskih stroškov in da se to šteje od dneva oddaje ponudbe.

“Če je bila ponudba oddana pred pol leta ali pred ne vem koliko meseci, odločitev pa je bila sprejeta danes, podpis pogodbe bo jutri, je vmes minilo recimo pol leta. V tem času je prišlo do marsikaterih sprememb,” pa po drugi strani sporočajo gradbinci.

In cenovnih razlik. Ker si naročniki, denimo direkcija, občine na eni strani in izvajalci na drugi nov način predstavljata vsaka na svoj način, zbornica meni, da mora usmeritev določiti vlada, kot je to primer v nekaterih državah.

Po šestih mesecih je svoja vrata zaprla svetovna razstava Expo v Dubaju. Organizatorji so našteli skoraj 24 milijonov obiskovalcev, slovenski paviljon si je ogledalo skoraj milijon obiskovalcev. Po Dubaju se Expo 2025 seli v Osako na Japonskem.

Na sklepni slovesnosti v Dubaju so bili navzoči visoki predstavniki številnih sodelujočih držav, države gostiteljice in predstavniki Expa, organizatorji pa so pripravili tudi številne koncerte svetovnih zvezd, nastopila je Christina Aguilera, Norah Jones …

Expo si je po najnovejših podatkih ogledalo skoraj 24 milijonov obiskovalcev, obisk pa se je strmo povečal v zadnjih mesecih, ko so številne države omilile koronske omejitve.

Na svetovni razstavi je sodelovalo 192 držav, kar je največ v zgodovini teh svetovnih dogodkov. V Milanu leta 2015 se je denimo predstavljalo 141 držav. Prvič v zgodovini svetovnih razstav je imela vsaka država svoj paviljon.

Slovenski paviljon navdušil z zelenim okoljem

Največja zelena fasada v Dubaju, ki jo prekriva 45.000 sadik, je postala v zadnjih šestih mesecih najbolj priljubljeno ozadje za sebke na Expu 2020. A ne le na družbenih omrežjih, slovenski paviljon je postal zgodba o uspehu na svetovni razstavi.

Zanimanje za slovenski paviljon se je povečevalo iz meseca v mesec in ob samem koncu ni presenetljivo, da se pred njim na vsake pol ure vije nova dolga vrsta za ogled slovenskih presežkov. Od Goričkega do Pirana, Janje Garnbret do Luke Dončića, Hermana Potočnika Noordunga do Jožeta Plečnika – to so le nekateri motivi, ki jih je lahko obiskovalec doživel v 360-stopinjski predstavitvi znotraj zelene oaze Expa.

Čeprav je bil slovenski paviljon v bistvu usmerjen v poslovno mreženje, je privabljal zanimanje številnih mimoidočih. “Tu so ljudje, ki Slovenijo poznajo, in tisti, ki je ne, želeli smo pripraviti predstavitev za vse in poželi smo precejšnje navdušenje. Poznam primere, ko so Dubajčani prišli v naš paviljon in takoj po prihodu domov rezervirali letalske karte za obisk Slovenije,” je povedal generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo Matic Volk.

Če velja za olimpijske igre geslo: višje, hitreje, močneje in skupaj, je geslo na Expu: domišljija brez meja. Ta ima svojo ceno. In od vložka je odvisen učinek. Na seznamu najbolj ogleda vrednih paviljonov so se od 1. oktobra znašle Savdska Arabija (tudi dobitnica nagrade za najboljši paviljon), Japonska, Združene države Amerike, Nemčija, Izrael … Če vas je pot na Expo zanesla zgolj za en dan in niste bili med hitrimi srečneži, ki so se morali z aplikacijo registrirati ob 9. uri zjutraj za ogled japonskega paviljona, ste lahko samo poslušali zgodbe, kako vsak obiskovalec tam prejme pametni prenosni telefon in kako je na njem dobival razlago predstavljenih predmetov. Najboljši nasvet, ki ste ga lahko dobili kot obiskovalec, je: “Pojdite tja, kjer ni vrste.”

Na paviljonu gostoval tudi D.J.Umek

Ravno na dan predstavitve zgodbe veriženja blokov se je v slovenskem paviljonu mudil tudi didžej Umek, ki je za zbrane pripravil enega izmed najbolj obiskanih koncertnih nastopov. “Rad bi opozoril na športnike kot ambasadorje Slovenije, ker se na gospodarstvo ne spoznam. Zdi se mi sramotno, da imamo evropske prvake v košarki – to poudarjam, ker sem velik ljubitelj košarke – in še pred nekaj leti smo imeli državne prvake, kjer je določen odstotek igralcev poleg igranja hodilo še v službo. Zdi se mi nesprejemljivo, da država ne more poskrbeti za toliko razvoja, da se vsaj košarkarji v prvi ligi lahko ukvarjajo s športom profesionalno. Verjamem, da je tu veliko vzvodov v ozadju, tudi pokrovitelji. Če ima država tako močno reprezentanco, bi lahko sami podprli vsaj določen del infrastrukture,” je opozoril na še enega izmed potencialov za predstavljanje Slovenije Umek.

Poslovno središče v slovenskem paviljonu je gostilo več kot 200 dogodkov. Teh se je udeležilo 600 podjetij, kot razstavljavci oz. kot del gospodarskih delegacij, je dejal generalni komisar Slovenije za Expo Matic Volk.

Kot je poudaril, je imel slovenski paviljon v zadnjih dveh tednih rekorden obisk, obiskovalci pa so bili po njegovih besedah najbolj navdušeni nad zelenim okoljem, slovenskim znanjem in prebojnimi idejami.

Slavnostni govornik na slovenskem paviljonu ob zaključku Expa, predsednik DZ-ja Igor Zorčič, se je zahvalil celotni ekipi za trud. Ob tem je poudaril, da je bila Slovenija v zadnjem letu vpeta v dva ključna dogodka, in sicer predsedovanje EU-ju in udeležbo na Expu. “Oboje smo opravili z odliko,” je poudaril Zorčič, ki je spomnil tudi na srečanje evropskih predsednikov parlamentov pred dnevi na Brdu pri Kranju. Šlo je za končni dogodek slovenskega predsedovanja, na katerega smo po njegovem mnenju lahko ponosni.

Slovenski veleposlanik v Združenih arabskih emiratih Oto Pungartnik, ki letos končuje štiriletni mandat, se je spomnil začetkov udeležbe na Expu 2020. “Slovenija je bila druga država, takoj za Švico, ki je podpisala svojo udeležbo na Expu. Tega so bili v Dubaju zelo veseli,” je poudaril. Tudi Pungartnik je pohvalil ekipo paviljona, ki se je – kot je dejal – izredno izkazala.

Slovenija je v Dubaju nastopala pod geslom Slovenia – Green Smart Experience, s katerim se je svetovni javnosti predstavila kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerjena država, v kateri se prepletajo zeleno okolje, znanje, prebojne ideje in inovacije ter gospodarstvo z dodano vrednostjo.

Namen udeležbe na Expu je bil umestitev Slovenije na svetovni zemljevid kot trajnostne ter hkrati visokotehnološke in inovacijske države, promocija slovenskega gospodarstva in Slovenije kot turistične destinacije ter povečanje slovenskih izdelkov in storitev tako na trgu Združenih arabskih emiratov kot na svetovnem trgu.

Po Dubaju Osaka
Naslednji Expo bo leta 2025 v Osaki. Slovenija se ga namerava udeležiti, vlada pa je za podpis izjave o nameri za sodelovanje v začetku meseca pooblastila gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.

Če se bo Slovenija vnovič predstavila s samostojnim paviljonom, bodo okvirni stroški po oceni vlade znašali 15 milijonov evrov.

Velikanske vetrnice, ki proizvajajo okolju prijazno energijo niso večne, toda z novim projektom ni treba, da ko odslužijo, odromajo na smetišče.

Da, tudi najbolj zelena energija včasih skriva kaj »nezelenega« – tako je povprečna življenjska doba vetrnih turbin 20 let, potem p odslužene turbine žal pristanejo na odpadu. Čeprav morda vetrnice od daleč zgledajo precej majhne, so turbine v resnici ogromne (merijo lahko do 150 metrov ter tehtajo nekaj ton!), kar pomeni, da količina odpadnega materiala ni zanemarljiva. Razen, če najdemo način, kako jih lahko uporabimo na kak drug način …

Prva rešitev, na katero pomislimo, je recikliranje, ki pa zaradi steklenih vlaken, ki se uporabljajo pri izgradnji turbin, žal ni mogoče. Projekt »Re-Wind« tako kaže alternativo – uporabo odsluženih turbin za nekaj povsem drugega. Mostove!

Varni in okolju bolj prijazni

Irski projekt, za katerim stoji ekipa strokovnjakov, zbranih pod imenom »Re-Wind Network«, v irsko infrastrukturo prinaša svež veter, mostove različnih oblik, velikosti in namembnosti, ustvarjene iz starih turbin vetrnic. Prvi mostovi že nastajajo v okrožju Cork, glede na Re-Windove načrte ter dizajne pa si jih lahko v prihodnje obetamo še več.

Varnost pri recikliranih mostovih ni vprašljiva, saj so tako vzdržljivi kot povsem običajni, tradicionalni mostovi, saj turbine v resnici vsebujejo številne materiale, ki si se tako ali tako uporabili za gradnjo mostu. Z eno razliko: uporaba stare turbine prihrani več kot 800 kilogramov emisij ogljikovega dioksida, kar pa nikakor ni malo.

Ideja za novo mariborsko brv?

Prvi irski most, izdelan iz odslužene turbine, je zamenjal ostanke starega železniškega mostu, novi most, ki je pripomogel k ureditvi zelene pešpoti, pa bo sedaj namenjen lokalnim pešcem in turistom.

Irski most sicer ni prvi na svetu te vrste – ta dosežek si lahko z mostom, nameščenem v majhnem mestecu v lanskem letu pripiše Poljska – je pa drugi in morda še bolj pomemben, saj naznanja začetek gradnje posebnih, zelenih mostov po celotni državi. Z izpopolnjeno tehnologijo bomo morda v prihodnosti dosegli celo, da ne bo nobena od starih turbin končala na smetišču, ampak bo preoblikovana v most … ali pa morda celo kaj drugega.

Strokovnjaki, ki sodelujejo pri irskem projektu, upajo, da bodo pri snovanju in gradnji prihodnjih mostov uspeli skrajšati proces preoblikovanja ter testiranja starih turbin, želijo pa si tudi, da bi z Re-Windom navdihnili podjetja po svetu, da bi začela na podoben način iskati možnosti, za uporabo odsluženih materialov v nove namene.

Kot zanimivost so sodelujoči pri projektu povedali tudi, da jih je na začetku projekta oviral skepticizem okolice, predvsem pa domačinom, ki so se jim zdeli obeti mostu iz turbine »grdi« in neestetski. Pa danes? Domačini so novi most, ki jim ponuja še več prostora za sprehajanje, naravnost vzljubili!