Connect with us

GOSPODARSTVO

Obisk ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška v podjetju TKK

Objavljeno

dne

V sklopu celodnevnega obiska Vlade v Goriški regiji je minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek v sredo obiskal tudi podjetje TKK. V uvodnem srečanju je izvršni direktor podjetja TKK Uroš Lozar predstavil razvoj skupine TKK. Po vsebinskem delu si je minister s spremstvom ogledal sodoben proizvodni objekt s skladiščem, kjer podjetje TKK izdeluje tesnilne mase, poliuretanske pene, dodatke za betone in malte ter lepila.

Ob tem je izvršni direktor TKK Uroš Lozar poudaril: »Ključ do uspeha podjetja TKK je v tem, da tržimo, razvijamo in proizvajamo končne izdelke pod lastno blagovno znamko in jih več kot 90 % izvozimo na preko 70 trgov po celem svetu. S 100 mio € prometa postajamo tudi člani družine top 100 največjih slovenskih podjetij in s 73.000 € krepko presegamo slovensko povprečje dosežene dodane vrednosti na zaposlenega.«

Lozar je dodal, da v novem strateškem ciklu 2021-25 načrtujejo izrazito rast prihodkov na 185 mio € v letu 2025. »Cilj bomo dosegli s povečevanjem števila zaposlenih, vlaganji v nove proizvodne prostore, tehnologijo in informacijske tehnologije ter trženjske aktivnosti v skupni vrednosti preko 35 m€. V tem strateškem ciklu se bo skupina TKK razvila v moderno organizirano in vodeno podjetje, s kulturo usmerjeno k zadovoljevanju kupčevih potreb in iskanju sinergij, razvito prodajno mrežo, inovativnimi in atraktivnimi izdelki, sodobnimi poslovnimi procesi, uvedenimi modernimi informacijskimi rešitvami, okoljsko urejeno, z uvedeno moderno in produktivno tehnologijo v proizvodnji, z zadostnimi proizvodnimi zmogljivostmi in posledično bo postal TKK ugleden delodajalec.«

Minister Zdravko Počivalšek je na srečanju poudaril, da je naloga države zagotoviti konkurenčno poslovno okolje. Dodal je, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo partner, ki bo načrte za investicijo podprlo v predvidenih zakonskih okvirjih in sicer preko Zakona o spodbujanju investicij ali Zakona o skladnem regionalnem razvoju.

Obisk je Lozar zaključil z besedami: »Pri načrtovani rasti pričakujemo tudi pomoč države z davčnimi spodbudami in subvencijami, namenjenim digitalni preobrazbi, tehnologijam za zmanjšanje vplivov na okolje in povečanjem proizvodnih zmogljivosti, saj znotraj koncerna poteka tudi neusmiljeno dokazovanje upravičenosti investicij med tremi proizvodnimi lokacijami v Sloveniji, Belgiji in na Poljskem. Nenazadnje so takšne spodbude tudi varna »naložba« države, saj v podjetju dosledno izpolnimo svoje obljube. Leta 2017 smo namreč javno obljubili povečanje št. zaposlenih za 80 in doseganje med 90 in 100 mio v € prihodkov v letu 2021, kar smo oziroma bomo letos dosegli.«

O podjetju TKK

Podjetje TKK je del multinacionalnega podjetja Soudal, ki je globalni proizvajalec izdelkov za gradbeno kemijo. V podjetju TKK proizvajajo in ponujajo izdelke najvišje kakovosti že 74 let. Čeprav so prisotni v več kot 70 državah po vsem svetu, ostajajo zvesti svojim koreninam ter podpirajo lokalno okolje. Predvsem pa so strastni, agilni in ustvarjalni.

Njihov slogan je »Make it easier«.

GOSPODARSTVO

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Objavljeno

dne

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.

Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL

Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.

Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.

Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.

Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL
Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Objavljeno

dne

Avtor

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja, je napovedal premier Robert Golob. Gre za 500 primerov letno, pomembneje je zamenjati stare naprave v 430.000 gospodinjstvih, ki se ogrevajo na ta način, je dodal. Iz njegovega kabineta so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika.

Kot je ob začetku redne seje državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) dejal premier Robert Golob, se letno pri novogradnjah vgradi 500 naprav za ogrevanje na lesno biomaso, zato naj to ne bi bila težava v smislu kakovosti zraka. Največja težava je po njegovih besedah 430.000 obstoječih naprav za ogrevanje na ta vir, kjer da se večinoma uporablja stare peči.

“Čist zrak bomo reševali skozi zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav,” je dejal premier in poudaril, da bo ta vlada v mandatu za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to namenjalo doslej. Dejal je, da nimajo namena posegati v pravice kogar koli, še najmanj lastnikov gozdov, kot naj bi se prikazovalo.

Golobov kabinet: Predlog se obstoječih kurilnih naprav ne dotika

Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili.

Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, verjame Golob. Po njegovih besedah se moramo vsi skupaj potruditi, da so naprave, ki jih imamo za izkoriščanje lesne biomase, čiste, napredne, moderne in ne ogrožajo našega zdravja, so predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.

Očitki o ‘prisilni solarizaciji’

Žakelj je v vprašanju vladi očital, da z zakonskim predlogom – ki bi med drugim prepovedal vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ter na trdna in tekoča goriva pri novogradnjah in prenovah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje – ljudem jemlje možnost svobodne izbire in državo vodi v “pospešeno prisilno solarizacijo”.

Poslanec NSi je opozoril tudi na potrebo po nadzoru nad snovmi, ki se kurijo v pečeh, ter na neregistrirane kurilne naprave, ki da jih je še 150.000, in menil, da je subvencij za zamenjavo naprav premalo, saj da jih je na voljo za zamenjavo 5000, neustreznih pa je po ocenah med 80.000 in 120.000.

Glavna vira onesnaženja so neprimerni lesni kotli in pa “napačno gorivo”

Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina

Ob napovedanih omejitvah rabe zemeljskega plina za ogrevanje – predlagana je omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja ter podaljševanja obstoječih koncesij, občine bodo morale po predlogu poleg tega v okviru lokalnih energetskih konceptov pripraviti načrte za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja – je Žakelj dejal, da pri ogrevanju na plin “ni nobenega onesnaženja” in da je plin “trenutno bistveno cenejši kot drugi energenti”.

Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina, je napovedal premier. Kot je pojasnil, sta glavna razloga za to zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, do katere je po njegovih besedah prišlo samo zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije.

Zavrnili predlog poslanske skupine NSi

DZ je v začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. Kot je dejal vodja poslanske skupne Janez Cigler Kralj, bodo določbe, ki naj bi omejile rabo zemeljskega plina in lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja, močno posegle v življenje ljudi ter vplivale na poslovanje energetskih družb, delovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva, predvsem pa na finančni položaj gospodinjstev.

Poudaril je, da bi morali ljudem omogočiti, da se ogrevajo na način, kot ga sami izberejo. Zavrnil je očitke, da so proti zelenemu prehodu, in poudaril, da je lesna biomasa obnovljiv vir energije in da bi morali spodbujati zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Menil je tudi, da je v Sloveniji dobra infrastruktura za zemeljski plin in da bi jo morali ohraniti, spremembe, denimo nadomeščanje tega plina z obnovljivimi plini, pa uvesti postopno.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog zakona vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. Zaradi nezadostnega deleža slednjih v skupni rabi energije Slovenija plačuje drugih državam, lani Hrvaški 11 milijonov evrov, je spomnil. Po njegovih besedah je treba pospešiti investicije v nadgradnjo distribucijskega elektroomrežja, da se bodo lahko ti viri priklopili na omrežje.

Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica) sta NSi očitali, da zavaja ljudi in vodi kampanjo proti zelenemu prehodu.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Soseska Galaksija – mega projekt podjetnika Iva Boscarola s 1000 stanovanji v Ljubljani

Objavljeno

dne

Avtor

Po naložbi v nekdanji Kolosej podjetnik Ivo Boscarol v Ljubljani napoveduje še večji projekt. Gradnjo soseske s tisoč stanovanji in po, kot pravi, dostopnih cenah. Dobri obeti torej, kljub temu pa vsi stanovanjski problemi v Ljubljani, kjer se je zadnja leta gradilo predvsem za elito, ne bodo rešeni. Država sicer obljublja še dva tisoč stanovanj do leta 2025, je pa to precej manj od predvolilnih obljub.

Soseska Galaksija – mega projekt ajdovskega podjetnika Iva Boscarola in njegove hčere ob Šmartinski cesti v Ljubljani – naj bi se na zemljišču, nekoč v lasti Žita, začel že kmalu. “Začeli bomo rušiti ta objekt starega mlina in potem seveda tudi oba silosa. To začnemo aprila,” je dejal Boscarol.

Boscarol na devet in pol hektarjev velikem zemljišču napoveduje 1000 stanovanj, pa tudi vse, kar je za stanovalce potrebno. Od šole, otroškega vrtca, trgovin, gostiln, zunanjih površin, servisov, avtopralnic. Projekt, vreden približno pol milijarde evrov, bo torej kot mesto v malem. In če se je v zadnjih letih v Ljubljani gradilo predvsem za elito, pa Boscarol obljublja, da bo večina stanovanj po dostopnih cenah. “Za kvadratni meter bo v povprečju treba odšteti 3000 evrov.”

Ob skoraj tisoč stanovanjih, med katerimi so tudi stanovanja za starejše, želi na enem mestu postaviti še študentski dom, tehnološki park, parkirno hišo s polnilnimi postajami, zunanje in notranje rekreacijske ter športne površine. Foto: Protim Ržišnik Perc

Oziroma 25 odstotkov manj od srednje cene stanovanja v Ljubljani, ki je bila v lanskem prvem polletju 3880 evrov na kvadratni meter. A stanovanjski problem v Ljubljani še ne bo rešen. Po nekaterih ocenah primanjkuje od tri do štiri tisoč stanovanj. Spomnimo se pompoznih obljub iz predvolilnega časa: 20 do 30 tisoč novih stanovanj v Sloveniji do leta 2030. Da so nerealne, je danes jasno, so pa zato nove napovedi.

“Do leta 2025 bo s strani Stanovanjskega sklada zgrajenih 2000 stanovanj,” je dejal Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Za to je že zagotovljenih 51 milijonov evrov, skupaj s stanovanji, ki jih bodo gradile občine. “Vladna zaveza do leta 2026 – 5000 neprofitnih najemnih stanovanj – bo izpolnjena.”

A zasebne investicije so lahko bolj učinkovite od državnih, so prepričani nekateri.  Tudi Boscarol bo moral najprej doseči spremembo namembnosti zemljišč. 

Na Mestni občini Ljubljana napovedanega projekta konkretno še ne komentirajo, pišejo pa, da podpirajo “vsako namero, ki gre v smeri cenovno dostopnih stanovanj in javne koristi”. Boscarol je bil bolj konkreten in poudaril, da so na MOL zelo naklonjeni taki ideji. Kot pravi, so vlogo za spremembo namembnosti že vložili, nova soseska pa naj bi sprejela prve stanovalce čez pet let.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA3 tedni nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka...

Arhitektura3 tedni nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad,...

Arhitektura3 tedni nazaj

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in...

Arhitektura3 tedni nazaj

Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje. Daylight and Architecture je v...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso...

POPULARNO