Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn.

Na ministrstvu za infrastrukturo si želijo večjih projektov, zato so pripravili seznam lokacij, kjer je mogoče brez težav priključiti večje sončne elektrarne. Elektrarne na teh lokacijah bo treba še vedno umestiti v prostor, priključitev na omrežje pa ne bo problem.

Primernih lokacij za velike sončne elektrarne je 89, od tega Eles ocenjuje, da je na 58 točkah možen priklop brez večjih ovir, drugje pa so določene omejitve, gre lahko za bližino Nature 2000 ali pa je na zemljišču arheološko najdišče in je treba preveriti, pod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče izvesti projekt. Ne gre za prvovrstna kmetijska zemljišča, lastništva so različna, en primer je transformatorska postaja pri Litostroju. Na teh točkah je na prenosnem omrežju potencial za priklop 1030 megavatov moči sončnih elektrarn, na distribucijskem pa 795 megavatov.

Trenutno je na voljo seznam v pdf dokumentu, kmalu pa naj bi pripravili interaktivni zemljevid, ter prikaz možnosti priklopa tudi na nizkonapetosnem omrežju, ki je relevantno za vse, ki želijo doma na strehi postaviti sončno elektrarno.

Določili bi tudi prednostna območja za sončne in vetrne elektrarne

Ministrstvo za infrastrukturo je dalo v javno razpravo tudi Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo obnovljivih virov v prostor, ki ga želijo še letos sprejeti na vladi. S tem želijo olajšati umeščanje vetrnih in sončnih elektrarn v prostor. Ukinili bodo na primer presojo čezmejnih vplivov, uvedla bi se domneva, da do določene velikosti te elektrarne ne potrebujejo predhodne presoje vplivov na okolje in uvajajo se roki, ki doslej v mnogih postopkih niso opredeljeni. Do enega megavata sončna elektrarna ne bo potrebovala presoje vplivov na okolje, zdaj lahko investitor pol leta čaka, da mu to povedo pristojni organi.

Omogočil bi tudi gradnjo na kmetijskih zemljiščih, če se ohranja kmetijska dejavnost, na primer če postaviš senco za živino, lahko na strehi narediš sončno elektrarno.

Določili bi tudi prednostna območja za sončne in vetrne elektrarne, na primer degradirana območja, protihrupne ograje, umetna jezera, ki so nastala zaradi pogrezanja, na odlagališčih odpadov, degradiranih površinah in podobno. Ker zakon posega v mnoge druge zakone, pričakujejo burno enomesečno javno razpravo in tudi medresorsko usklajevanje, a pri obnovljivih virih zaostajamo za cilji.

Vlada naj bi v prihodnjih sprejela tudi Dolgoročni načrt spodbujanja rabe obnovljivih virov, ki določa, kaj se financira iz prispevka za obnovljive vire energije (OVE). Pomembna novost je, da se ukinjajo vse podpora za prehod na naprave, ki porabljajo zemeljski plin. Letos je za podpore predvidenih 113 milijonov evrov, prihodnje leto pa 150.

Planinska društva so v preteklih letih pretresli kar štirje požari planinskih koč. Na Golteh in Okrešlju bosta kmalu dokončani gradnji novih, Kocbekov dom na Korošici bo moral še malo počakati, za Dom na Osankarici pa še ni rešitve.

V preteklih petih letih so pogoreli kar štirje planinski domovi v slovenskih gorah. Leta 2017 so ognjeni zublji uničili Kocbekov dom na Korošici, dve leti pozneje je Planinsko društvo Celje – Matica prizadel še požar Frischaufovega doma na Okrešlju. Lani in leta 2020 pa sta zgorela še Dom na Osankarici in Mozirska koča na Golteh.

Tako celjsko planinsko društvo kakor tudi Planinsko društvo Mozirje sta si hitro po požarih začela prizadevati, da se pogoreli domovi nadomestijo z modernejšimi planinskimi kočami.

Oboji so uspešno pridobili nepovratna sredstva za sanacijo oziroma nadomestno gradnjo treh objektov. Gradnja koče na Golteh dobro napreduje.

Upali so, da bo gradnja potekala hitreje

Gradnja koče na Golteh dobro napreduje. Boštjan Goličnik, predsednik Planinskega društva Mozirje, pravi, da nova koča že stoji, ima ostrešje, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še strešno kritino. Strojne inštalacije so končane 70-odstotno, grobe električne inštalacije pa so že končane. Čakajo še tlake in omete.

“Gradnja kar dobro poteka, čeprav smo upali, da bo šlo še hitreje,” je dejal Goličnik. Naprej jim jo je pozimi zagodlo vreme, potem so se začele težave z dvigom cen gradbenega materiala. “To nam je precej zrušilo finančno konstrukcijo, tako da veliko truda vlagamo v to, da naložbo spravimo v okvire svojih zmožnosti,” je še pojasnil.

Društvo je od zavarovalnice prejelo 400.000 evrov, dodatnih 300 tisočakov pa so pridobili na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodali so še nekaj lastnih sredstev in donacije. Naložba se je med tem dvignila na milijon evrov, zato se pri društvu že dogovarjajo z bankami, kako končati projekt, ki bi moral zaradi črpanja nepovratnih sredstev biti končan že novembra.

Planinsko društvo Celje-Matica ostalo kar brez dveh koč

Goličnik upa, da bodo lahko ta rok, glede na težave z zimskimi razmerami in dogajanjem v gradbeništvu, vsaj za kakšen mesec podaljšali in tako v miru končali gradnjo. Podobne težave pestijo tudi Planinsko društvo Celje – Matica, to je v preteklih letih ostalo brez dveh koč. Gradnja dveh koč naenkrat ni bila mogoča, zato so se odločili, da se glede na večjo obiskanost najprej lotijo gradnje Frischaufovega doma na Okrešlju, na Korošici pa so začasno postavili le zabojnike, ki omogočajo prenočitev.

Gradnja novega doma na Okrešlju je dve leti in pol po požaru v polnem teku. Do jeseni bi kočo radi oblekli, sledilo bo opremljanje notranjosti, prihodnje leto pa bi koča lahko znova začela sprejemati goste. Gradnja je do zdaj stala že približno 750.000 evrov in še približno toliko bi potrebovali za njeno dokončanje.

Tudi pri tej gradnji največ težav povzroča dobava gradbenih materialov. “Cene so postale velikanske in se še naprej spreminjajo,” je dejal Miro Eržen s Planinske zveze Slovenije (PZS) in dodal, da so bili razočarani tudi, ker niso prejeli 400.000 evrov pomoči od države, temveč so dobili le 200.000 evrov za kočo na Okrešlju, preostalih 200.000 je bilo namenjenih koči na Korošici.

Slabše kaže Domu na Osankarici

Pri prenovi so pomagali tudi člani PZS-ja, ki je po požaru na Korošici uvedel članarino (en evro) za obnovo, zdaj pa je članarina že postala stalnica. Za dom na Okrešlju so prispevali 110.000 evrov, za Mozirsko kočo pa dvajset tisočakov. “Vsako leto se tako zbere od 35.000 do 40.000 evrov, kar je hvalevreden prispevek, je pa seveda bistveno premajhen, saj vsaka od teh naložb stane več kot milijon evrov,” je povedal Eržen.

Medtem ko se dve koči že gradita in je narejena tudi idejna zasnova za kočo na Korošici, pa za zdaj slabše kaže aprila lani uničenemu Domu na Osankarici, ki ima zasebnega lastnika. Na začetku letošnjega leta so Socialni demokrati Slovenska Bistrica začeli zbirati podpise, da bi se revitalizacije doma lotili občina in država ter v njem uredili izobraževalno središče.

Pobudnik peticije Tin Kampl je pojasnil, da za zdaj kakšnih premikov na tem področju še ni, tudi lastnik ne kaže interesa po obnovi. Skušali bodo začeti resnejše pogovore, da se poenotijo vsaj na lokalni ravni. Poudaril je, da gre v tem primeru tudi za muzej, po njegovem mnenju bi bilo lepo, da bi do prihodnjega leta, ko bo minilo 80 let od padca Pohorskega bataljona, uredili vsaj ta muzejski del.

Več pozornosti namenjajo požarni varnosti

Po pretresljivih požarih zdaj v kočah več pozornosti namenjajo požarni varnosti. Strokovni sodelavec PZS-ja Dušan Prašnikar ocenjuje, da je v povprečju požarna varnost zadovoljiva, del koč pa standardov ne dosega. Največjo nevarnost predstavljajo predvsem stare in dotrajane električne in dimniške napeljave. Zaradi premalo prihodkov številnih koč preprosto ne obnovijo.

V razpisu gospodarskega ministrstva so bila sredstva namenjena tudi požarni sanaciji, ki zato poteka v dobršnem delu koč, ki se v tem času prenavljajo. Sicer pa PZS že desetletje usmerja planinska društva glede požarne varnosti, v zadnjih letih je pripravil tudi več predavanj za oskrbnike in gospodarje koč. Z Zavarovalnico Triglav pa sodelujejo pri opremljanju koč s samodejnimi ampulami in gasilniki.

V puščavi Savdske Arabije raste futuristična metropola, zgrajena iz podolžnih povsem zastekljenih struktur in dveh stolpnic, ki se bodo raztezale kar 160 kilometrov prek obsežnega dela rdeče puščave in goratega terena. Dobrodošli v megamesto Neom.

Gre za zadnji projekt savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ki si želi tudi na tak način diverzificirati gospodarstvo te zalivske kraljevine in zmanjšati njeno odvisnost od nafte.

Projekt Neom so oblasti napovedale že leta 2017, vse od takrat pa dviga prah s svojimi megalomanskimi težnjami, kot so leteči taksiji in robotski služabniki.

Tako arhitekti kot gospodarstveniki so se spraševali, kako izvedljivo je vse skupaj, poroča AFP.

A v ponedeljek je princ Mohammed razkril celo še bolj ambiciozno vizijo in podal fantastično sliko utopičnega megalopolisa brez avtomobil, ki da bo postalo mesto, v katerem bo življenje “z naskokom” najbolj udobno in lagodno.

Analitiki so ob tem poudarili, da so se načrti za Neom v teh letih precej spremenili in podvomili o tem, ali se bo “Linija” (The Line), kot so poimenovali osrednji neskončno dolg zastekljeni del, dejansko kdaj uresničila.

Savdska Silicijeva dolina?

Neom so svoj čas oglaševali kot regijsko “Silicijevo dolino”, biotehnološko in digitalno središče, ki bi se raztezalo prek 26.000 kvadratnih kilometrov.

Zdaj je postal prototip povsem novega koncepta urbanega življenja na le 34 kvadratnih kilometrih, ki naslavlja “bivanjsko in okoljsko krizo”, kot je to ubesedil princ Mohammed.

“Koncept se je tako močno spremenil od tiste prve vizije, da je včasih težko ugotoviti, v katero smer gre: enkrat se krči, drugič raste, tretjič skrene agresivno v desno,” je povedal Robert Mogielnicki iz Inštituta arabskih zalivskih držav v Washingtonu.

Oblasti so sprva dejale, da bo število prebivalcev Neoma največ milijon, princ Mohammed pa je dejal, da bo ta številka do leta 2030 dejansko dosegla 1,2 milijona, do leta 2045 pa se povzpela že na 9 milijonov. Vse to se ujema s prestolonaslednikovim ciljem močno zvišati rast prebivalstva, da bi Savdska Arabija tako postala gospodarska velesila.

Cilj je, da se število prebivalstva do leta 2030 dvigne na 50 milijonov, od tega bi jih polovica predstavljali Savdijci, drugo polovico pa v kraljevino priseljeni tujci. Danes Savdska Arabija šteje 34 milijonov ljudi. Do leta 2040 je cilj 100 milijonov.

“To je glavni namen gradnje Neoma, povečati kapacitete Savdske Arabije, okrepiti prebivalstvo, privabiti ljudi. In ker to gradimo z ničle, zakaj bi kopirali običajna mesta?” je vprašal.

Zeleno mesto

Mesto prihodnosti bo delovalo na 100-odstotno obnovljivo energijo, čez celo leto pa bo imelo “zmerno mikroklimo z naravnim prezračevanjem”, razkriva v ponedeljek objavljeni promocijski video.

Kraljevina je sicer v preteklosti že podajala visokoleteče zelene zaveze, kako bo do leta 2060 brez ogljičnega odtisa, a so bili okoljevarstveniki skeptični.

Neom ima sicer odlično lego za uporabo sončne in vetrne energije, v mestu pa naj bi zgradili tudi največjo zeleno hidroelektrarno na svetu, je povedal Torbjorn Soltvedt, analitik pri podjetju Verisk Maplecroft. “A izvedljivost Neoma kot celote še vedno ni jasna, glede na njegovo neprecedenčno razsežnost in stroške projekta.”

“Linija” naj bi bila široka zgolj 200 metrov in naj bi bila savdski odgovor na nenadzorovano in potratno urbano rast. Tako nameravajo stanovanjske enote, šole in parke zložiti enega na drugega v konceptu, ki ga snovalci označujejo za “urbanizem ničelne težnosti”.

Vse na dosegu petih minut

Prebivalcem bodo na dosegu petih minut hoje “vse dnevne potrebe”, ob tem pa bodo lahko uživali še v takih atrakcijah, kot so pokrita smučišča in ekspresna železnica, ki bo en konec mesta povezala z drugim v pičlih 20 minutah.

Čeprav bo imel Neom povsem svojo zakonodajo, ki jo še pripravljajo, pa savdske oblasti pravijo, da se nimajo nobenega namena odreči prepovedi alkohola, ki velja v celotni kraljevini.

V Neomu že deluje letališče, oblasti pa so maja sporočile, da bodo vzpostavile redno letalsko povezavo z Dubajem, ni pa še jasno, ali so se že začela večja gradbena dela samega mesta.

V Neomu nameravajo do konca desetletja ustvariti 380.000 novih delovnih mest, pri tem pa prebivalcem zagotavljati “popolno ravnotežje med prostim časom in delom”.

Prva faza projekta (do leta 2030) naj bi stala okoli 315 milijard evrov, je povedal princ Mohammed, ki namerava sredstva pridobiti tudi z zasebnimi naložbami.

“A financiranje je le del enačbe. Težje je kupiti povpraševanje, še posebej, ko pričakuješ od ljudi, da bodo del futurističnega eksperimenta,” meni Mogielnicki.