Do izteka roka za dokončanje turističnih projektov, ki so bili izbrani na 58 milijonov evrov vrednem razpisu, je le še malo časa. Nekateri največji prejemniki evropskih sredstev so naložbe že zaključili, zato smo preverili, kako so porabili denar in kaj je z njim že nastalo.

Ministrstvo za gospodarstvo je leta 2022 objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti slovenskega turizma (NOO nastanitvene zmogljivosti). Na njem je bilo odobrenih 60 projektov, na drugem sorodnem razpisu pa še osem. Nekateri prijavitelji so pozneje odstopili od pogodb o dodelitvi sredstev.

Skupno je bilo na obeh razpisih na voljo 58 milijonov evrov, od tega 18 milijonov evrov za celovite prenove oziroma rekonstrukcije in 40 milijonov evrov za gradnjo novih nastanitvenih objektov. Sredstva je zagotovila Evropska unija v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Rok za zaključek vseh projektov je 30. junij 2026, zato se čas za izvedbo hitro izteka. Več največjih investicij je že končanih. Pri treh prijaviteljih, ki so prejeli tudi najvišjo možno subvencijo v višini 1,8 milijona evrov, smo preverili, katere projekte so uresničili.

Terme Snovik z največjo investicijo med podprtimi projekti

Najobsežnejšo naložbo, vredno 13,1 milijona evrov, so izvedle Terme Snovik. V okviru projekta so zgradile štirizvezdični NaturHotel Snovik Superior, ki je prve goste sprejel 2. junija.

Izgradnja hotela je bila del širšega investicijskega projekta, ki je poleg nove nastanitvene zmogljivosti zajemal še kongresni in wellness center, novo komunikacijsko pot z opornimi zidovi in nadstrešnico ter garažno hišo z dodatnimi parkirnimi mesti.

Hotel ima 72 sob, razporejenih v štirih nadstropjih, vse s terasami in pogledom na okoliško naravo. Skupaj lahko sprejme do 199 gostov, odvisno od razporeditve dodatnih ležišč. Gostom so na voljo dve restavraciji, kavarna z lobby barom, vinski kotiček, trgovina, otroška igralnica ter skupna recepcija za hotel in apartmajsko naselje.

Nov kongresni center s kapaciteto do 350 udeležencev termam omogoča vstop na trg trajnostnega kongresnega turizma, razširjeni wellness in nove bazenske površine pa dopolnjujejo ponudbo zdraviliškega turizma.

V Termah Snovik poudarjajo, da je bila investicija logična razvojna nadgradnja njihove več kot tridesetletne zgodbe. Po njihovih besedah niso sledili le tehnični posodobitvi, temveč predvsem potrebam sodobnih gostov in dolgoročni razvojni viziji. Evropska subvencija je pomembno spodbudila izvedbo projekta, pomemben dejavnik pa je bilo tudi vse večje povpraševanje po hotelskih nastanitvah.

Pričakujejo, da bo nova infrastruktura podaljšala turistično sezono, povečala prihodke in povprečno dolžino bivanja gostov ter okrepila njihovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Poleg wellness in zdraviliškega turizma želijo okrepiti tudi segment trajnostnega kongresnega turizma.

V Termah Banovci stavijo na višjo kakovost nastanitve

Med večjimi zaključenimi projekti je tudi naložba Term Banovci, kjer so konec marca odprli novi štirizvezdični butični hotel Narcisa. Celotna investicija je bila vredna približno 6,5 milijona evrov.

S prizidavo so hotelske zmogljivosti povečali s 24 na 31 nastanitvenih enot, hotel pa je napredoval iz kategorije treh v kategorijo štirih zvezdic.

Nova ponudba vključuje wellness in termalna doživetja, sprostitvene programe ter prostore za manjše poslovne in konferenčne dogodke. Del investicije je bil namenjen tudi digitalizaciji poslovnih procesov in dodatnemu usposabljanju zaposlenih.

Izvršni direktor Term Banovci Tihomir Babič je ob odprtju poudaril, da hotel predstavlja pomemben razvojni korak za terme in krepitev njihove konkurenčnosti v regiji. Direktorica Eva Karba pa je projekt označila za eno najpomembnejših turističnih naložb v Pomurju v zadnjih letih ter pomemben strateški mejnik za razvoj družbe.

Hotel Sončno polje prinaša nov koncept turistične ponudbe v Prekmurju

Sredi junija je vrata odprl tudi Hotel Sončno polje v Tešanovcih. Projekt je nastal v sodelovanju s podjetjem Lumar. Ob prijavi na razpis je nosil ime Zlato polje, pozneje pa so se investitorji odločili za novo ime, ki po njihovem mnenju bolje odraža identiteto blagovne znamke.

Celotna investicija je znašala približno 6,5 milijona evrov brez DDV. Hotel stoji na mestu nekdanje domačije, kjer je do leta 1945 delovala največja gostilna v kraju in okolici.

Objekt ponuja 19 nastanitvenih enot s skupno 65 ležišči, restavracijo, wellness s savnami, zunanji bazen, fitnes ter večnamenske konferenčne prostore za poslovna srečanja, seminarje in dogodke z do 80 udeleženci.

Po besedah vlagateljev projekt predstavlja pomembno pridobitev za lokalno skupnost in razvoj regionalnega turizma. Poleg novih delovnih mest bo hotel sodeloval tudi s številnimi lokalnimi ponudniki, s čimer bo prispeval k razvoju širšega gospodarstva.

Eden od vlagateljev Franc Cipot poudarja, da je bila odločitev za investicijo predvsem razvojna. Čeprav je Prekmurje močno povezano s termalnim turizmom, so želeli ustvariti hotel, ki temelji na sodobni arhitekturi, lokalni identiteti, trajnostni gradnji ter osebnem pristopu do gosta. Evropska sredstva so po njegovih besedah pomembno prispevala k izvedbi projekta v načrtovanem obsegu in kakovosti.

Vlagatelji pričakujejo, da bo hotel privabljal domače in tuje goste, ki bodo v regiji ostajali dlje ter koristili storitve lokalnih ponudnikov. Velik potencial vidijo tudi v razvoju poslovnega turizma, ki ga bodo podprli novi konferenčni prostori.

V času, ko slovenska podjetja vse intenzivneje iščejo nove izvozne trge in poslovne priložnosti, postaja afriška celina vse pomembnejša destinacija za gospodarsko sodelovanje. Med državami z velikim razvojnim potencialom izstopa tudi Zambija, ki zaradi stabilnega gospodarskega razvoja, bogatih naravnih virov in obsežnih vlaganj v infrastrukturo, energetiko, gradbeništvo ter kmetijstvo predstavlja zanimivo okolje za slovenska podjetja.

Prav z namenom povezovanja slovenskega in zambijskega gospodarstva deluje Slovenski poslovni klub Zambija, katerega poslanstvo je spodbujanje gospodarskega sodelovanja, vzpostavljanje poslovnih povezav ter pomoč slovenskim podjetjem pri vstopu na zambijski trg. Klub deluje kot povezovalna platforma med podjetji, institucijami in investitorji ter svojim članom omogoča dostop do preverjenih informacij, lokalnih partnerjev in poslovnih priložnosti.

Zambija – država številnih razvojnih priložnosti

Zambija velja za eno najperspektivnejših držav južne Afrike. Poleg bogatih nahajališč mineralnih surovin država intenzivno vlaga v razvoj energetske infrastrukture, prometnih povezav, oskrbe z vodo, komunalnih sistemov, stanovanjskih in poslovnih objektov ter trajnostnih razvojnih projektov.

To odpira številne priložnosti tudi za slovenska podjetja, ki razpolagajo z naprednim znanjem, kakovostnimi izdelki in dolgoletnimi izkušnjami na področjih:

• obnovljivih virov energije in sončnih elektrarn,
• elektroenergetskih sistemov,
• vodnih in komunalnih rešitev,
• gradbeništva in infrastrukture,
• arhitekture in projektiranja,
• inženiringa,
• proizvodnje gradbenih materialov,
• trajnostne gradnje in energetske učinkovitosti.

Gre za področja, kjer lahko slovenska podjetja s svojim znanjem pomembno prispevajo k razvoju lokalnega gospodarstva in hkrati ustvarijo nove izvozne priložnosti.

»Aktivno povezujemo slovensko in zambijsko gospodarstvo, tako lokalno kot regionalno, saj sta državi trdno vpeti v svoji regionalni gospodarstvi. Naš cilj je slovenskim podjetjem omogočiti dostop do novih poslovnih priložnosti in zanesljivih partnerjev na zambijskem trgu.«

Damjan Zonta, predsednik Slovenskega poslovnega kluba Zambija

Povezovanje podjetij kot ključ do uspeha

Uspešen nastop na novih trgih ni odvisen zgolj od kakovostnega izdelka ali storitve, temveč predvsem od poznavanja lokalnega poslovnega okolja, zakonodaje in poslovne kulture.

Slovenski poslovni klub Zambija podjetjem nudi podporo pri iskanju poslovnih partnerjev, organizaciji poslovnih srečanj, vzpostavljanju stikov z lokalnimi institucijami ter pridobivanju informacij o investicijskih in razvojnih projektih. S tem zmanjšuje tveganja pri vstopu na trg in podjetjem omogoča hitrejše vzpostavljanje poslovnega sodelovanja.

Pomembno vlogo ima tudi pri promociji slovenskega znanja, tehnologij in inovativnih rešitev, saj aktivno predstavlja slovenska podjetja potencialnim partnerjem in investitorjem v Zambiji.

Velik potencial za slovensko gospodarstvo

V zadnjih letih se vse več slovenskih podjetij usmerja na hitro rastoče trge zunaj Evrope. Med njimi je tudi afriška regija, kjer povpraševanje po kakovostnih tehnoloških rešitvah, opremi in strokovnem znanju nenehno narašča.

Posebej zanimiva so področja zelene energije, učinkovite rabe energije, pametne infrastrukture, oskrbe z vodo, gradbeništva, industrijskih tehnologij ter trajnostnega razvoja. Na teh področjih imajo slovenska podjetja pomembne reference in konkurenčne prednosti, ki jih lahko uspešno prenesejo tudi na zambijski trg.

Prav zato je vzpostavljanje poslovnih povezav preko Slovenskega poslovnega kluba Zambija pomemben korak pri odpiranju novih možnosti za sodelovanje in dolgoročno prisotnost slovenskega gospodarstva v regiji.

Skupaj do novih poslovnih priložnosti

Poslovno povezovanje danes pomeni več kot zgolj iskanje novih kupcev. Pomeni gradnjo zaupanja, dolgoročnih partnerstev in skupnega razvoja.

Slovenski poslovni klub Zambija s svojim delovanjem ustvarja most med slovenskim in zambijskim gospodarstvom ter podjetjem odpira vrata do novih trgov, investicijskih priložnosti in mednarodnega sodelovanja. S povezovanjem podjetij, institucij in strokovnjakov prispeva k večji prepoznavnosti slovenskega gospodarstva v Afriki ter spodbuja razvoj trajnostnih gospodarskih partnerstev.

Podjetja, ki razmišljajo o širitvi poslovanja na afriške trge, lahko preko Slovenskega poslovnega kluba Zambija pridobijo zanesljive informacije, podporo pri navezovanju poslovnih stikov ter pomoč pri prepoznavanju konkretnih poslovnih priložnost.

Kontakt:

Slovenski poslovni klub Zambija
Stand J8,
Bata Boulevard Agricultural Showgrounds
Lusaka ZM, 10101, Zambia
info@slo-zambia.com
031 889 294 (Damjan Zonta)
www.slo-zambia.com

Urejanje slovenskih vodotokov bo po novem potekalo pod okriljem državnega podjetja Slovenske vode, ki bo organizirano po vzoru družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Ta približno petino vseh del opravi v lastni režiji, preostala pa izvaja prek zunanjih strokovnih podizvajalcev. Podjetjem, ki trenutno upravljajo vodotoke, se koncesije iztečejo prihodnje leto, zato bo novi model pomenil pomembno spremembo v sistemu upravljanja voda.

Sistem upravljanja voda pred prenovo

Po uničujočih poplavah pred dvema letoma so se okrepile pobude za sistemske spremembe na področju upravljanja voda. Ena od njih, ki je izšla tudi iz vrst koalicijske Levice, je bila ideja o ustanovitvi novega podjetja, poimenovanega »novi Puh«, namenjenega učinkovitejšemu urejanju vodotokov in hudourniških območij. Kljub prizadevanjem posameznih deležnikov se številna hudourniška območja še vedno urejajo neučinkovito, pogosto zgolj reaktivno in brez dolgoročnega načrta.

Vlada je zato pred kratkim sprejela pobudo za spremembo načina delovanja gospodarskih javnih služb na področju voda in vodne infrastrukture. Ugotovila je, da obstoječa institucionalna ureditev ni več primerna za izvajanje zahtevnih nalog, povezanih s popoplavno sanacijo, investicijami ter rednim vzdrževanjem vodne infrastrukture.

Ustanovitev novega podjetja Slovenske vode

Nalogo priprave institucionalnega preoblikovanja sistema urejanja voda je vlada zaupala Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki nadzoruje upravljanje voda po vsej državi. Ministrstvo mora Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) posredovati pobudo za dopolnitev letnega načrta upravljanja naložb za leto 2025, tako da bo SDH pripravil tako imenovano izkaznico podjetja Slovenske vode, d. o. o. V njej bodo določene pripravljalne aktivnosti za ustanovitev novega državnega podjetja, ki bo prevzelo naloge dosedanjih koncesionarjev.

Po pojasnilih SDH je bil letni načrt upravljanja naložb že dopolnjen in posredovan vladi v potrditev. Novi model naj bi omogočil bolj usklajeno in pregledno izvajanje ukrepov, zmanjšanje razdrobljenosti odgovornosti ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev.

Korak k stabilnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju voda

Vlada ocenjuje, da predlagane spremembe pomenijo ključni korak k celovitemu, stabilnemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov. Obsežna sanacija po katastrofalnih poplavah avgusta 2023, hkratno izvajanje rednih nalog gospodarske javne službe, številne investicije in odpravljanje večdesetletnih zaostankov v sistemskem in operativnem delu so namreč razkrili pomanjkljivosti sedanjega sistema.

Zaradi močno povečanega obsega vlaganj v urejanje vodotokov je postalo jasno, da obstoječi model z razpršenimi koncesionarji ne zadošča več. Ustanovitev podjetja Slovenske vode tako pomeni prehod k enotnemu, strokovno podprtemu in dolgoročno vzdržnemu upravljanju vodne infrastrukture, kar bo ključno za varnejše in bolj odporne rešitve na tem področju.