Do leta 2026 bo Evropska unija na nakup jekla, cementa, gnojil, aluminija ter električne energije uvedla plačevanje dodatne tarife, v katero bodo vštete pridelane emisije CO2.

Na ravni Evropske unije bo končno sprejeta pomembna sistemska rešitev, ki bo korenito spremenila dosedanjo obravnavo emisij ogljikovega dioksida. Države članice namreč podpirajo odločitev, da se na nakup uvoženih dobrin kot so jeklo, gnojila, cement, aluminij ter električna energija, pri proizvodnji katerih se ustvarijo ogromne količine onesnaževalskega CO2, uvede dodatna tarifa, ki jo bo moral poravnati kupec.

Uvedba tarifa bi se naj zgodila do leta 2026, glavni namen pa bi bil predvsem zaščita evropske industrije pred tržno nekonkurenčnostjo, ki jo prinaša cenejše blago, proizvedeno v državah z bolj ohlapno okoljsko politiko. Prve sprejeme tarife lahko pričakujemo že v prihodnjem letu, v naslednjih treh letih pa bo ukrep najbrž sprejela kar večina članic.

Politika proti industriji – kdo bo zmagovalec?

Tarifa na CO2 je sicer del širšega evropskega podnebnega načrta, ki ima za cilj do leta 2030 zmanjšati raven emisij v Evropski uniji, tako da se ponovno spustimo na količine iz leta 1990. Cilj ni preprosto uresničljiv, saj bo zahteval korenite spremembe v industriji, sodobnih tehnologijah, pa tudi vsakdanjem prometu.

Uvedba tarifa bi se naj zgodila do leta 2026, glavni namen pa bi bil predvsem zaščita evropske industrije pred tržno nekonkurenčnostjo, ki jo prinaša cenejše blago, proizvedeno v državah z bolj ohlapno okoljsko politiko.

Poudarek na podnebno politiko v Evropski uniji trenutno polaga Svetu EU predsedujoča Francija, ki je tudi sama po sebi zelo okoljsko zavedna, odločitev Evropskega parlamenta o tarifi pa lahko pričakujemo do poletja.

Pri vpeljevanju tarife je sicer še ogromno vprašanj kot so, kdo bi dajatev pobiral in v kateri proračun bi šla ter kako ukrep sploh implementirati v prakso, predlogom pa se trenutno upirajo tudi številne industrije. Ali bodo veliki onesnaževalci v industriji končno obdavčeni ali ne, pa bo pokazal le čas.

Tovornjaki, ki nam glavobole na cestah povzročajo predvsem v dopustniških dneh, so odgovorni za 25 % vseh emisij toplogrednih plinov. Kaj storiti z njimi, če želimo bolj zeleno prihodnost?

Čeprav težka tovorna vozila oziroma tovornjaki predstavljajo le 1 % vseh vozil na svetu, pa so s svojo vožnjo krivi za kar 25 % vseh emisij toplogrednih plinov, kar je zaskrbljujoče in nikakor ne zanemarljivo. Ob vseh ukrepih, ki jih sprejemamo za prihodnost našega planeta, je nujno, da nekaj ukrenemo tudi s tovornjaki. Prva rešitev je gotovo tesno sodelovanje med javnostjo in industrijo, saj mora svoj delež odgovornosti za dobrobit planeta in okolja prevzeti predvsem slednja, pri tem pa ji mora politiki pomagati z odstranitvijo vseh ovir.

Elektrika – ja ali ne?

Konec težkim emisijam bi tako zadala že elektrifikacija težkega prometa, ki ne predstavlja znanstvene fantastike, ampak preprosto in trajnostno tehnološko rešitev. Morda si električne tovornjake res težko predstavljamo, a dejstvo je, da je tehnologija tudi zanje izpopolnila vse potrebno.

Glavna problema oziroma pomisleka, ki se sicer pojavljata, sta količina električne energije, potreba za polnjenje tovrstnih električnih tovornjakov in pa vprašljivost ekološkosti polnilnih baterij. Medtem ko prvi pomislek hitro odbijemo z dejstvom, da je tehnologija obnovljivih virov danes izjemno dobra ter cenovno dostopna, dvom o baterijah sicer ni povsem razrešen, pa vendar inovacije vsak dan znova dokazujejo, da bomo počasi uspeli ustvariti tudi okolju prijazno baterijo ali vsaj baterijo, ki jo bo mogoče skoraj v celoti reciklirati.

Bi tovornjak na baterije sploh zdržal?

Pri uvajanju električnih tovornjakov bi sicer prvo težavo predstavljala cena, ki bi bila na začetku gotovo izjemno visoka – prav na tem mestu lahko z ekološkimi subvencijami, davčnimi olajšavami ter finančno pomočjo podjetjem močno prispevajo vodstva posameznih držav ter tako olajšajo prehod od klasičnih na električna težka tovorna vozila ter pri tem poskrbijo tudi za prihodnost okolja.

40-ton težek tovornjak bi lahko z enim polnjenjem baterije prepeljal kar 400 kilometrov.

Za prehod na električne tovornjake je že vse skoraj nared, svoje pa govorijo tudi statistične napovedi – tako bi glede na trenuten tempo izboljšav baterij za električna vozila, 40-ton težek tovornjak lahko z enim polnjenjem baterije prepeljal kar 400 kilometrov, kar vsekakor zavrača vsakršen dvom o moči baterij. V naslednjih desetih letih bi lahko bile baterije celo toliko močnejše, da bi z enim polnjenjem zmogle zdržati tudi do 800 kilometrov!

Čas polnjenja ni več pomislek

Tudi čas polnjenja ni več težava – če je bilo v testnih fazah pred časom potrebnih več ur, da se je tovornjak v celoti napolnil, je trenutno stanje na trgu električnih tovornjakov precej boljše. Tovornjak tako v sistemu hitrega polnjenja na 4 ure in pol potrebuje obvezen 45-minutni polnilni počitek, ki nikakor ne bo odveč tudi vozniku. Pričakujemo lahko, da bo v prihodnjih letih polnilni čas še krajši, frekventnost polnjenja pa še manjša.

Tovornjak tako v sistemu hitrega polnjenja na 4 ure in pol potrebuje obvezen 45-minutni polnilni počitek, ki nikakor ne bo odveč tudi vozniku.

Ko v ozir vzamemo vse prednosti tehnologije, je jasno, da bo naša prihodnost električna, pa če si to želimo, ali ne. Kar je pomembno, je, da bomo le na tak način uspešno kljubovali emisijam toplogrednih plinov in zaskrbljujočim posledicam podnebnih sprememb.

V sklopu celodnevnega obiska Vlade v Goriški regiji je minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek v sredo obiskal tudi podjetje TKK. V uvodnem srečanju je izvršni direktor podjetja TKK Uroš Lozar predstavil razvoj skupine TKK. Po vsebinskem delu si je minister s spremstvom ogledal sodoben proizvodni objekt s skladiščem, kjer podjetje TKK izdeluje tesnilne mase, poliuretanske pene, dodatke za betone in malte ter lepila.

Ob tem je izvršni direktor TKK Uroš Lozar poudaril: »Ključ do uspeha podjetja TKK je v tem, da tržimo, razvijamo in proizvajamo končne izdelke pod lastno blagovno znamko in jih več kot 90 % izvozimo na preko 70 trgov po celem svetu. S 100 mio € prometa postajamo tudi člani družine top 100 največjih slovenskih podjetij in s 73.000 € krepko presegamo slovensko povprečje dosežene dodane vrednosti na zaposlenega.«

Lozar je dodal, da v novem strateškem ciklu 2021-25 načrtujejo izrazito rast prihodkov na 185 mio € v letu 2025. »Cilj bomo dosegli s povečevanjem števila zaposlenih, vlaganji v nove proizvodne prostore, tehnologijo in informacijske tehnologije ter trženjske aktivnosti v skupni vrednosti preko 35 m€. V tem strateškem ciklu se bo skupina TKK razvila v moderno organizirano in vodeno podjetje, s kulturo usmerjeno k zadovoljevanju kupčevih potreb in iskanju sinergij, razvito prodajno mrežo, inovativnimi in atraktivnimi izdelki, sodobnimi poslovnimi procesi, uvedenimi modernimi informacijskimi rešitvami, okoljsko urejeno, z uvedeno moderno in produktivno tehnologijo v proizvodnji, z zadostnimi proizvodnimi zmogljivostmi in posledično bo postal TKK ugleden delodajalec.«

Minister Zdravko Počivalšek je na srečanju poudaril, da je naloga države zagotoviti konkurenčno poslovno okolje. Dodal je, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo partner, ki bo načrte za investicijo podprlo v predvidenih zakonskih okvirjih in sicer preko Zakona o spodbujanju investicij ali Zakona o skladnem regionalnem razvoju.

Obisk je Lozar zaključil z besedami: »Pri načrtovani rasti pričakujemo tudi pomoč države z davčnimi spodbudami in subvencijami, namenjenim digitalni preobrazbi, tehnologijam za zmanjšanje vplivov na okolje in povečanjem proizvodnih zmogljivosti, saj znotraj koncerna poteka tudi neusmiljeno dokazovanje upravičenosti investicij med tremi proizvodnimi lokacijami v Sloveniji, Belgiji in na Poljskem. Nenazadnje so takšne spodbude tudi varna »naložba« države, saj v podjetju dosledno izpolnimo svoje obljube. Leta 2017 smo namreč javno obljubili povečanje št. zaposlenih za 80 in doseganje med 90 in 100 mio v € prihodkov v letu 2021, kar smo oziroma bomo letos dosegli.«

O podjetju TKK

Podjetje TKK je del multinacionalnega podjetja Soudal, ki je globalni proizvajalec izdelkov za gradbeno kemijo. V podjetju TKK proizvajajo in ponujajo izdelke najvišje kakovosti že 74 let. Čeprav so prisotni v več kot 70 državah po vsem svetu, ostajajo zvesti svojim koreninam ter podpirajo lokalno okolje. Predvsem pa so strastni, agilni in ustvarjalni.

Njihov slogan je »Make it easier«.