DOGODKI
Festival LUPA 2025 – kdo vse pomaga ljudem v stiski?
Središče Ljubljane je bilo včeraj polno stojnic, barv in zgodb, saj je potekal že tradicionalni Festival nevladnih organizacij LUPA 2025. Dogodek, ki ga organizira Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS), je tudi letos združil več kot 60 različnih društev, zavodov in združenj, ki s svojim delovanjem bogatijo družbeno življenje in odgovarjajo na številne potrebe prebivalcev.
Nevladne organizacije so eden najpomembnejših stebrov civilne družbe. S svojim delom povezujejo ljudi, krepijo solidarnost, opozarjajo na družbene krivice in zagotavljajo pomoč tam, kjer jo država ali trg pogosto ne moreta zagotoviti. V Sloveniji jih deluje več tisoč, od humanitarnih in socialnih do kulturnih in športnih, skupaj pa pomembno prispevajo k bolj vključujoči in pravični družbi.
Festival nevladnih organizacij LUPA 2025, ki je potekal na Prešernovem trgu, Tromostovju in Stritarjevi ulici v Ljubljani, je bil živ dokaz njihovega raznolikega in predanega dela. »Festival je priložnost, da se vse nevladne organizacije iz različnih koncev Slovenije zberejo v centru Ljubljane in predstavijo širši javnosti svoje delo. Vidimo lahko vso pestrost nevladnega sektorja, ker so tukaj res zelo različne organizacije, od skavtov, filantropije, društev za pomoč ljudem, socialnih in humanitarnih organizacij do športnih društev,« je poudarila Veronika Vodlan iz CNVOS-a.


Projekti, ki povezujejo in krepijo družbo
Dogodek je bil obogaten z nastopi, delavnicami in predstavitvami projektov, ki so v zadnjem letu nastajali s podporo domačih in evropskih sredstev. Med njimi je bil izpostavljen tudi projekt Govoriš kohezijsko, ki ga je skupaj z CNVOS-om izvajal Radio Študent. »Festivala LUPA smo se udeležili že večkrat, to leto je pa posebno, ker smo skupaj s CNVOS-om prijavili projekt Govoriš kohezijsko, ki je zdaj trajal celo leto. Ta projekt promovira kohezijsko politiko, kaj vse se v Sloveniji omogoča na področju razvoja in zmanjševanja razlik med regijami v razvoju. Ozaveščamo ljudi in se pogovarjamo o vseh možnih projektih, ki so bili financirani s pomočjo evropskih sredstev,« je pojasnila Sara Šabjan, vodja projektne pisarne iz Radia Študent.
Tudi Zavod Brez ovir je s svojo predstavitvijo opozoril na pomembnost enakih možnosti za osebe z oviranostmi. Barbara Kukman, strokovna vodja osebne asistence, se zavzema za širjenje razumevanja dela z osebami z oviranostmi in vloge asistentov v njihovem vsakdanu: »Radi bi pokazali, kako pomembno je, da se ljudem z oviranostjo zagotovi enake možnosti za polno vključevanje v družbo. Hkrati pa lahko obiskovalcem približamo delo osebnih asistentov, ki uporabnikom asistence omogočajo samostojno življenje in enakovredno sodelovanje v skupnosti. Osebna asistenca je ključni most do te samostojnosti, obenem pa je nujno tudi, da so storitve in grajeno okolje dostopni prav vsem.«


Pomoč otrokom, družinam in starejšim
Posebno pozornost so obiskovalci namenili tudi humanitarnim organizacijam, ki s svojimi programi blažijo stiske najranljivejših. »Naša humanitarna organizacija pomaga družinam in otrokom v stiski. Predstavljamo vse naše programe, od humanitarnih do komercialnih. Humanitarni so Veriga dobrih ljudi, ki pomaga družinam, in Botrstvo, ki pomaga otrokom v stiski. Potem imamo pa še naše komercialne in druge programe, kot so počitnice, program Dobro sem – za duševno zdravje idr.,« je izpostavila Eva Zidar iz Zveze Anite Ogulin & ZPM.
Na stojnici združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija pa so obiskovalci lahko izvedeli več o preprečevanju in prepoznavanju demence. Žana Kovačič iz združenja opozarja: »Z ozaveščanjem se trudimo zmanjševati stigmo na področju demence, ker je ta še vedno prisotna. Ljudje se lahko spoznajo s prvimi znaki demence, kaj je preventiva in kaj lahko dejansko naredijo na tem področju. Pomembna je zgodnja obravnava, da se dovolj zgodaj prepoznajo znaki demence in čim prej organizira, kako dalje.«
Festival LUPA je znova pokazal, kako raznolike, srčne in vztrajne so slovenske nevladne organizacije – niso le tihi spremljevalec družbe, ampak njeno srce in motor sprememb. S svojo raznolikostjo in predanostjo oblikujejo bolj povezano, solidarno in vključujočo Slovenijo.
DOGODKI
Svetlobna gverila: Od kombija do svetlobnega talismana
V okviru festivala Svetlobna gverila bo umetniški trio Canemorto v Ljubljani ponovno aktiviral svojo edinstveno štirikolesno svetlobno instalacijo Sijajni kombi. Vozilo, na katerem je upodobljenih 18 simbolov sreče iz različnih kultur sveta, umetniki opisujejo kot »najmočnejši generator sreče na svetu«. Po predstavitvi v slovenski prestolnici se bo umetniško delo vrnilo v Torino.
Anonimni italijanski kolektiv, ki je aprila v Galeriji Vžigalica odprl razstavo Slikarska dirka, se v okviru 20. edicije festivala Svetlobna gverila ponovno ustavlja v Ljubljani. Na Trgu francoske revolucije bodo med 20.30 in 23. uro izvedli performans aktivacije Sijajnega kombija. Obiskovalce vabijo, da v zameno za amulet tria Canemorto s seboj prinesejo manjšo simbolično daritev.

Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi katalog in avtorski kratki film Radiant Van. Film prikazuje preobrazbo običajnega dostavnega vozila v Sijajni kombi ter spremlja potovanje umetniškega tria iz Torina v Ljubljano. Scenarij so napisali člani kolektiva Canemorto, režijo pa podpisuje Marco Proserpio. Za oblikovanje zvoka je poskrbel Matteo Pansana, fotografijo pa je ustvaril Alessandro Trapezio.
Angleško-italijansko-slovenski katalog o projektu Sijajni kombi je izšel pri beneški butični založbi Bruno. Vključuje prispevke urednika in kuratorja projekta Antonia Grullija iz torinske umetniške iniciative Luci d’Artista, kuratorja Galerije Vžigalica Janija Pirnata ter kuratorja, kritika in pisatelja Matjaža Brulca.
Svetlobna instalacija med avtomobilsko dediščino in mistiko
Po besedah Antonia Grullija projekt Sijajni kombi združuje dve pomembni plati Torina: bogato avtomobilsko tradicijo in dolgo zgodovino zanimanja za magijo ter ezoteriko. Kolektivu Canemorto, ki prihaja iz Bologne in je znan po raznolikih umetniških pristopih, je uspelo običajni fiat ducato preobraziti v svojevrstno mobilno svetlobno skulpturo oziroma veliko čarobno svetilko.

Ko se sodobna umetnost sreča z dirkaško kulturo
Slovensko občinstvo je delo tria Canemorto prvič spoznalo marca letos ob razstavi v Galeriji Vžigalica. Umetniki so takrat v Ljubljano pripeljali slike za razstavno postavitev kar s svojim kombijem. Po besedah Janija Pirnata je projekt na zanimiv način povezal svet sodobne umetnosti in avtomobilističnih dirk ter hkrati preizpraševal institucionalne okvire umetniškega prostora, kar je blizu tudi programu Galerije Vžigalica.
Sijajni kombi je bil prvič aktiviran maja letos ob robu Beneškega bienala. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil slovenski javnosti premierno predstavljen na odprtju 20. festivala Svetlobna gverila, enega vodilnih evropskih festivalov svetlobne umetnosti, ki ga kurirata Katerina Mirović in Nika Erjavec.
Projekt s svojo simboliko in motivi iz različnih kulturnih okolij neposredno nagovarja letošnjo osrednjo temo festivala – raznolikost. Organizatorji trio Canemorto opisujejo kot iskriv, raziskovalen in duhovit kolektiv, ki svojo ustvarjalnost pogosto prepleta s subtilno provokacijo ter inovativnimi umetniškimi pristopi.

Anonimni italijanski umetniški trio Canemorto deluje od leta 2007. Njegovi člani nastopajo zamaskirani, sporazumevajo se v neznanem jeziku in častijo pasje božanstvo z imenom Txakurra.
Umetniški kolektiv, ki briše meje med resničnostjo in fikcijo
Po lastnih besedah jim prav Txakurra daje moč, da ustvarjajo kot enoten umetniški organizem. V skoraj dveh desetletjih delovanja so razvili samosvoj izraz, ki združuje elemente konceptualne umetnosti, underground subkultur in dadaistične provokacije. Njihov nadrealistični pripovedni svet nenehno prepleta resničnost in fikcijo.
Slikarstvo, kiparstvo, video in performans v njihovem ustvarjalnem procesu sobivajo znotraj ekspresivnega, ironičnega in nenehno spreminjajočega se imaginarija, so zapisali v Galeriji Vžigalica.

Arhitektura
Radovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
V Radovljici te dni potekajo tradicionalni Vurnikovi dnevi, festival, posvečen enemu najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov. Dogodek, ki ga ob obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravlja Center arhitekture Slovenije v sodelovanju s številnimi lokalnimi in nacionalnimi partnerji, tudi letos povezuje arhitekturo, kulturno dediščino, izobraževanje in sodobne interpretacije prostora.
Festival, ki ga od leta 2014 gostijo Vurnikovo mesto in njegove institucije, presega okvir klasične arhitekturne prireditve. V ospredje postavlja vprašanja identitete, pripadnosti, odnosa do prostora in pomena arhitekturne dediščine v sodobni družbi.
Arhitekt, ki je zaznamoval slovensko moderno
Ivan Vurnik velja za enega ključnih pionirjev moderne arhitekture na Slovenskem. Njegovo ustvarjanje je pomembno vplivalo na razvoj slovenske arhitekturne misli v prvi polovici 20. stoletja, skupaj z ženo, slikarko in oblikovalko Heleno Kottler Vurnik, pa sta ustvarila prepoznaven oblikovalski izraz, ki še danes predstavlja pomemben del nacionalne kulturne dediščine.
Prav Radovljica, kjer je Vurnik preživel del svojega življenja, ostaja eno osrednjih prizorišč ohranjanja in predstavljanja njegove zapuščine.

Razstave, nagrade in razmislek o identiteti prostora
Letošnji festival se je začel z odprtjem razstave fotografskega natečaja ter razglasitvijo nagrajencev. V radovljiški graščini je do konca junija na ogled izbor fotografij, ki skozi različne poglede interpretirajo arhitekturo, prostor in dediščino.
Pomemben del programa predstavlja tudi razstava Sledi narodnosti v gorenjski arhitekturi, ki na Vurnikovem trgu skozi izbrane arhitekturne primere odpira razpravo o odnosu med tradicijo, identiteto, sodobnostjo in grajenim okoljem. Razstava bo obiskovalcem na voljo vse do konca avgusta.
V okviru festivala je bila podeljena tudi Vurnikova študentska nagrada, namenjena perspektivnim študentom arhitekture in urbanizma. Priznanje spodbuja razvoj novih generacij arhitektov ter izpostavlja kakovostne študijske in raziskovalne projekte.

Arhitektura kot navdih za mlade generacije
Posebna pozornost je tudi letos namenjena izobraževanju mladih. Junija v Radovljici potekajo ustvarjalne delavnice, na katerih osnovnošolci spoznavajo življenje in delo Ivana Vurnika ter Helene Kottler Vurnik. S pomočjo ustvarjalnih nalog in prostorskih eksperimentov odkrivajo arhitekturo kot del vsakdanjega življenja ter pomen oblikovanja prostora.
Takšni programi prispevajo k večjemu razumevanju arhitekture med mladimi in spodbujajo zavedanje o pomenu kakovostno oblikovanega grajenega okolja.
Vurnikova dediščina tudi skozi kulinariko in jesenski program
Festival tudi letos vključuje nekoliko drugačen pogled na dediščino zakoncev Vurnik. V radovljiški Hiši Linhart je skozi junij na voljo poseben Vurnikov meni, ki temelji na raziskovanju njunih prehranskih navad in priljubljenih jedi. Kuharski mojster Uroš Štefelin jih je interpretiral v sodobni kulinarični zgodbi.

Program se bo nadaljeval tudi v jesenskih mesecih. Septembra bo na sporedu Vurnikov filmski večer, oktobra pa sledijo arhitekturna šola, strokovna vodstva, kolesarsko doživetje ter drugi dogodki, ki bodo obiskovalcem omogočili poglobljeno spoznavanje Vurnikove arhitekturne zapuščine.
Vurnikovi dnevi tako ostajajo eden pomembnejših slovenskih festivalov, ki arhitekturo predstavlja kot živo kulturno prakso ter jo povezuje z vprašanji identitete, prostora in kakovosti bivanja.
DOGODKI
Mednarodni trienale keramike UNICUM v Ljubljani z izrazito slovensko prisotnostjo
V Ljubljani se začenja 6. mednarodni trienale keramike UNICUM, ki letos prinaša pomembno novost – partnerstvo s Centrom Rog. Program trienala bo tako potekal na več prizoriščih: v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski cesti in Metelkovi ulici ter v Centru Rog. Na razstavah se predstavlja 170 ustvarjalk in ustvarjalcev iz približno 30 držav, nagrajence letošnje edicije pa bodo razglasili nocoj ob odprtju osrednje razstave v Narodnem muzeju Slovenije.
Vodja projekta UNICUM v Narodnem muzeju Slovenije Zora Žbontar je na novinarski konferenci poudarila, da je letošnji odziv mednarodne umetniške scene izjemen. Na razpis se je prijavilo 395 umetnic in umetnikov iz okoli 50 držav, kar potrjuje vse večji ugled trienala v mednarodnem prostoru.


Mednarodni izbor sodobne umetniške keramike
Izbor del za osrednjo razstavo umetniške keramike v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski cesti so pripravile kuratorke Irene Biolchini iz Italije, Danijela Pivašević iz Nemčije in Alenka Gregorič iz Slovenije, ki so obenem izbrale tudi letošnje nagrajence. Med 255 prijavljenimi avtoricami in avtorji iz 47 držav, ki so skupaj oddali 406 projektov, so za razstavo izbrale 90 umetnikov iz več kot 30 držav. Imena nagrajencev bodo razkrili danes ob 18. uri na odprtju razstave.
Fragmenti narave in študentska keramika na Metelkovi
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi bo na ogled razstava sodobne umetniške keramike Hrvaškega združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti ULUPUH z naslovom Fragmenti narave, na kateri sodeluje 26 umetnic in umetnikov.
Del letošnjega trienala je tudi mednarodna študentska razstava keramike, na kateri se predstavljajo študenti iz Turčije, Nemčije in Slovenije. Ena izmed kuratork študentske razstave, Danijela Pivašević, se s svojim avtorskim projektom predstavlja tudi na razstavi na Muzejski cesti.


Center Rog kot novo prizorišče uporabne keramike
V Centru Rog bo na ogled razstava Brezmejna uporaba, posvečena sodobni uporabni keramiki. Direktorica Centra Rog Renata Zamida je ob tem poudarila pomen medinstitucionalnega sodelovanja, saj takšni projekti po njenem mnenju povečujejo vidnost kulturnih vsebin in privabljajo širše občinstvo.
Povezovanje trienala s Centrom Rog je pomembno tudi zato, ker tam keramika nastaja v okviru produkcijskih in izobraževalnih programov, predvsem v keramičnem laboratoriju centra.
Izbor del za razstavo v Centru Rog je opravila mednarodna strokovna žirija v sestavi Rok Oblak, Susanne Joker Johnsen in Ann Van Hoey. Med 140 prijavljenimi avtoricami in avtorji iz 34 držav, ki so skupaj oddali 218 projektov, je žirija izbrala 60 del 53 avtorjev iz 20 držav.


Poljska keramika v središču letošnjega fokusa
Poseben poudarek letošnjega trienala predstavlja poljski fokus z naslovom Oblike pomena: sodobna poljska keramika. V okviru razstave se predstavlja 13 sodobnih poljskih avtoric in avtorjev s področja keramike.
Koncept razstave in spremljevalnega programa je pripravila kuratorica Mika Drozdowska iz galerije SIC, specializirane za steklo in keramiko, ki deluje pod okriljem galerije BWA Wroclaw – Galleries of Contemporary Art.
Renata Zamida je ob tem poudarila, da ima Poljska trenutno eno najmočnejših sodobnih keramičnih scen v Evropi, k čemur pomembno prispevajo tudi kakovostni univerzitetni programi v Vroclavu, Krakovu in Varšavi. Prav zato so letos sodobno poljsko keramiko postavili v mednarodni fokus trienala.


Predstavitev so pripravili v sodelovanju z Inštitutom Adama Mickiewicza (AMI) in veleposlaništvom Poljske v Sloveniji. Razstavo bodo odprli v petek ob 19. uri.
Vse več zanimanja za keramiko tudi v Sloveniji
Trienale keramike UNICUM je od prve edicije leta 2009 zasnovala kiparka in vizualna umetnica Dragica Čadež Lapajne. Na današnji novinarski konferenci je izrazila zadovoljstvo, da letos sodeluje kar 20 slovenskih avtorjev, kar po njenem mnenju potrjuje rast zanimanja za keramiko pri nas.


Kot je poudarila, je večje zanimanje rezultat dolgoletnega delovanja trienala UNICUM, spremljanja mednarodnih trendov ter vse pomembnejše vloge izobraževanja. Posebej je izpostavila študij oblikovanja stekla in keramike na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.


Trienale bodo odprli uvodni dnevi, ki bodo potekali od danes do sobote in obiskovalcem ponudili raznolik spremljevalni program. Med drugim bosta organizirani tudi panelni razpravi na temo sodobne keramike ter trajnosti v keramični praksi.

-
Slovenija2 meseca nazajDEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajSlovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPlečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta
-
PREDSTAVITVE1 mesec nazajSME EnterPRIZE nagrajuje podjetja, ki jim je mar za družbo in okolje
-
Arhitektura1 mesec nazajPrenovljena Natalijina hiša v Štanjelu oživlja dediščino Maksa Fabianija
-
ZAKONODAJA1 mesec nazajKako urediti dostopnost objekta brez večjih gradbenih posegov?
-
PREDSTAVITEV1 mesec nazajGeberit Aniara: nove umivalniške rešitve za vsako kopalnico
-
Slovenija1 mesec nazajNov vodnik za varno delo na prostem v času vročinskih valov

