BIVANJE
Ko industrijski šik postane dom
Priznana arhitektka Sarah Jacoby je preobrazila industrijski videz stanovanja v prijetno gnezdo za petčlansko družino.
Vsak otrok sanja o svojem posebnem prostoru, kjer lahko izrazi svojo osebnost in kjer igrače zavzamejo vsak kotiček. Petčlanska družina iz priljubljene soseske v Brooklynu je izkoristila priložnost za nakup enosobnega stanovanja, kar jim je omogočilo razširitev bivalnega prostora in ustvarjanje unikatnega kotička za otroke. Prenovo stanovanja v prenovljeni loft stavbi je vodila arhitektka Sarah Jacoby iz Queensa, ki je otroške sobe preoblikovala v prijetno zatočišče za vso družino in osvežila skupne prostore.
Pred prenovo sta bili stanovanji ločeni in zastareli. Arhitektka je pojasnila: “Osredotočila sem se na povezovanje obeh enot, pri tem pa sem želela ohraniti občutek zasebnosti med različnimi bivalnimi območji.”

Enoten izgled in prilagodljivost prostorov
Da bi zagotovili enotnost bivalnega prostora, so v vseh skupnih prostorih uporabili enako talno oblogo. Odločila sem se za francoski hrastov parket “Live Sawn” podjetja Hudson Company, ki s svojim toplim odtenkom in subtilno teksturo ponuja idealno osnovo za personalizacijo prostora.
Ob otroških spalnicah so uredili manjši dnevni prostor z modrimi stenami in vgradnimi omarami, ki se raztezajo od tal do stropa. Omarni sistem je bil zasnovan posebej za shranjevanje igrač in družabnih iger, kar pripomore k urejenosti prostora.

Organiziranost in funkcionalnost
Organiziranost je ključnega pomena za vsako družino. V kuhinji in shrambi je arhitektka dodala prilagojene omare za dodatno shranjevanje, kar omogoča skrivanje nereda in zagotavlja red. V novem domačem kabinetu je bila nemeščena knjižna polica z drsno leseno lestvijo, ki ponuja prostor za knjige, družinske fotografije in umetnine.

Osebni slog v spalnicah
Otroške spalnice izražajo osebnost družinskih članov z drznimi vzorci in teksturami. Ena izmed sob je prekrita s tapeto “Brooklyn toile”, druga pa z izrazitim cik-cak vzorcem. V spalnici z roza stenami je živalski vzorec na preprogi igriv poudarek, medtem ko druga soba z večplastnimi preprogami in zelenimi odtenki vnaša svežino in energijo.
Arhitektka je zaključila: “Z uporabo premišljenih oblikovalskih rešitev, personaliziranih elementov in sodobnih dodatkov smo s kolegi ustvarili prijeten, funkcionalen in estetsko dovršen prostor, ki je popolnoma prilagojen potrebam družine.”


Kopalnice kot estetski poudarek
Barviti elementi in vzorci se nadaljujejo tudi v kopalnicah. V glavni kopalnici, ki je bila v celoti prenovljena, so umivalnik v retro slogu dvignili nad talne ploščice, da deluje, kot da lebdi. Armature so izbrane pri podjetju Waterworks, stenske svetilke pa pri lokalnem proizvajalcu In Common With. Svetila so skrbno izbrana, da ne zasenčijo nežno zelenih ploščic, ki prekrivajo stene, prho in samostoječo kad.


Prostor za družinsko življenje
Za to brooklynsko družino je širitev bivalnega prostora na sosednjo enoto pomenila možnost prenove, ki je zadostila vsem potrebam. Družina je pridobila več prostora za igro, dodatne shranjevalne površine in nove kotičke za preživljanje skupnega časa. Rezultat? Funkcionalen in estetsko dodelan dom, v katerem se družinsko življenje lahko odvija v polnem zamahu.

Arhitektura
Arhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
Novi zapor v Dobrunjah je zasnovan kot prostorski sistem, ki presega klasično razumevanje zaporniške arhitekture. Arhitekti so zapor obravnavali kot »mesto v malem« in v njegovo zasnovo zavestno vnesli elemente stanovanjske tipologije. Projekt ne naslavlja zgolj prostorske stiske slovenskega zaporniškega sistema, temveč odpira tudi vprašanje, kako lahko arhitektura prispeva k učinkovitejši rehabilitaciji in resocializaciji zaprtih oseb.
Modularna organizacija kot prostorski in socialni eksperiment
Osnovni gradnik zapora v Dobrunjah so moduli, zasnovani za 16 zapornikov, ki tvorijo manjše bivalne enote. Gre za odmik od tradicionalne zaporniške tipologije, saj moduli delujejo kot avtonomne skupnosti z lastno notranjo organizacijo. Modularni pristop je sicer v sodobni zaporniški arhitekturi razširjen, vendar praviloma zaradi racionalizacije gradnje in večje standardizacije varnostnih sistemov.
V primeru Dobrunj modularnost ni bila primarno ekonomsko vodilo. Ključno izhodišče je bilo oblikovanje okolja, ki omogoča delo z manjšimi skupinami zapornikov. »Delo z manjšimi skupinami se v praksi izkazuje za učinkovitejše in prinaša boljše rezultate,« je ob ogledu zapora pojasnil vodja oddelka za varnost Andrej Kužnik.

Ideal skupnosti znotraj strogo nadzorovanega okolja
Zamisel zapora kot bivalne skupnosti ima neizogibno tudi idealistično razsežnost. Arhitekt Davorin Počivašek iz biroja Arhitekti Počivašek Petranovič jo razume kot ponujeno možnost: »Na nek način je idealistično, a zapornikom je treba dati priložnost. Če je ne izkoristijo, je ne.«
Izkušnje iz tujine sicer kažejo, da vzpostavljanje skupnostnih odnosov pogosto otežujejo etnična in kulturna raznolikost zaporniške populacije, ki je značilna predvsem za zapore z velikim deležem zaprtih oseb zaradi mednarodnih kaznivih dejanj.
Prvi natečaj kot formativni projekt biroja
Za biro Počivašek Petranovič ima zapor v Dobrunjah poseben pomen, saj je bil to prvi javni natečaj, na katerega se je novo ustanovljeni biro prijavil – in ga tudi dobil. »Preučevali smo sodobne tuje zapore, a projekt razvijali zelo avtorsko. Veliko mojih prejšnjih izkušenj izhaja iz večstanovanjske gradnje, kar se je neposredno preneslo v zasnovo zapora,« pojasnjuje Počivašek.
Notranja oprema kot del varnostne arhitekture
Modularna zasnova je bila tudi zahteva naročnika. Poleg celic modul vključuje čajno kuhinjo in skupni prostor, namenjen skupnim dejavnostim zapornikov. Celice so predvidene za enega, dva ali tri uporabnike, notranjo opremo pa so po načrtih arhitektov izdelali zaporniki sami.
Pri zasnovi opreme so bile varnostne zahteve izjemno natančne. »Cilj je bil čim manj skritih prostorov. Omare imajo le sprednjo stranico, talno ogrevanje pa nadomešča radiatorje, kjer bi sicer lahko prihajalo do zlorab prostora,« pojasnjuje arhitekt.

Mikrointervencije narave v zaprtem sistemu
Pomembno vlogo pri zasnovi zapora ima tudi stik z naravo, četudi v zelo omejenem obsegu. Avstrijska arhitektka in kriminologinja Andrea Seelich, ki se ukvarja z načrtovanjem zaporov, poudarja pomen neposredne izkušnje narave: možnost sajenja, rasti in skrbi za živo okolje ima dokazano pozitiven učinek na psihofizično stanje zapornikov.
V Dobrunjah so ti principi udejanjeni v manjših atrijih, ki jih uporablja po 32 zapornikov iz dveh modulov. Vegetacija je namenoma nizka, kar je del varnostnega koncepta, obenem pa ohranja osnovni stik z naravnimi elementi.
Program, ki se bo oblikoval skozi rabo
Zapor vključuje tudi zunanje visoke grede, športne površine in telovadnico, ki bo občasno služila kot sodna dvorana. Arhitekti opozarjajo, da se bo dejanski način uporabe teh prostorov pokazal šele skozi čas. »Takšnih prostorov v slovenskih zaporih doslej ni bilo, zato se bo morala praksa uporabe šele razviti,« ocenjujejo.
Pomemben programski del zapora so delavnice, namenjene pridobivanju poklicnih znanj, ter večnamenski verski prostor za različne veroizpovedi. Dvodelni prostor z zenitalno svetlobo iz stropne odprtine deluje kot eden redkih izraziteje kontemplativnih ambientov v kompleksu.

Tehnološki preskok in prostorske omejitve predstavitve
Zapor v Dobrunjah bo najnaprednejši objekt v slovenskem zaporniškem sistemu, kjer številne ustanove še vedno delujejo v stavbah, prvotno namenjenih drugim programom. Pri pripravi televizijskega prispevka o arhitekturi nadzora so veljale stroge omejitve: snemanje vseh prostorov ni bilo dovoljeno, prav tako ni bilo mogoče uporabiti zračnih posnetkov kompleksa.
Arhitektura proti monotoniji zaprtja
Načrtovanje zaporov sodi med najzahtevnejše arhitekturne naloge, saj gre za okolja, ki dolgotrajno in celostno oblikujejo življenje uporabnikov. Andrea Seelich poudarja pomen razgleda, materialnosti in barvne raznolikosti: bolj kot je prostor utesnjen, pomembnejši postane pogled navzven in raznolikost zaznav.

Monotonijo razbijajo tudi obiski. Zapor v Dobrunjah bo deloval po sistemu nagrajevanja za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu in bo omogočal obiske v posebej urejenih apartmajih za partnerje in družine. A kot poudarjajo sogovorniki, arhitektura sama ni dovolj. Je zgolj okvir, znotraj katerega odločilno vlogo igrajo ljudje – zaporniki, osebje ter način dela in vodenja ustanove.
BIVANJE
Nacionalna raziskava v Sloveniji: Filozofija Hygge, kakovost življenja in sreča gredo z roko v roki
Danska trgovska veriga JYSK je izvedla nacionalno raziskavo na reprezentativnem vzorcu slovenskih državljanov, da bi preučila stopnjo zadovoljstva s kakovostjo življenja in občutkom sreče. Rezultati kažejo, da si Slovenci vse bolj prizadevajo za ravnovesje, mir in udobje doma, vrednote filozofije Hygge pa so vse bolj prisotne v vsakdanjem življenju.
Hygge je danska filozofija življenja, ki poudarja udobje, sprostitev in uživanje v preprostih trenutkih – toplini doma, preživljanju časa z ljubljenimi, bivanju v naravi in občutku varnosti in skupnosti. Ljudem pomaga bolje usklajevati obveznosti in počitek ter povečati občutek sreče in zadovoljstva z življenjem.

»Čeprav je Hygge danski koncept, so vrednote, ki stojijo za njim, zelo blizu tudi prebivalcem Slovenije. V vsakdanjem življenju jih opisujemo z besedami, kot so domačnost, družina, prijetno vzdušje, toplina in udobje ter zadovoljstvo – izrazi, ki najbolje opisujejo občutek varnosti, bližine in udobja v lastnem domu. Ti elementi tvorijo osnovo kakovostnega življenja in občutka sreče, kar je potrdila tudi naša raziskava« je povedala Zvjezdana Sirk Novak, Communications menedžerka za Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo pri JYSK.
Ključni rezultati raziskave:
• 66 % anketirancev pozitivno ocenjuje svojo trenutno raven sreče.
• 44 % ljudi, ki živijo v skladu z vrednotami Hygge, se ima za srečne.
• 51 % anketirancev meni, da je pomembno živeti v skladu s filozofijo Hygge, medtem ko jih 71 % meni, da bi Hygge lahko pozitivno vplival na kakovost življenja v Sloveniji.
Raziskave kažejo, da 30 % tistih, ki uporabljajo načela Hygge, še vedno ne najde dovolj sprostitve in ravnovesja v svojem vsakdanjem življenju. To kaže, da si mnogi želijo harmonije in urejenosti doma, vendar jim primanjkuje praktičnih rešitev.

»Čas zase in za razbremenitev si vzamemo tako, da zavestno postavimo meje delu, obveznostim in pričakovanjem drugih ter si ta čas dejansko dovolimo vzeti. To je mogoče predvsem takrat, ko se zavedamo, da smo vredni in dragoceni tudi takrat, ko nismo koristni za druge. Počitek, naklonjenost, nežnost in sočutje do sebe niso nagrada za dobro opravljeno delo, temveč osnovna človeška potreba, do katere imamo pravico že zato, ker smo«, je poudarila Lara Delič, univ. dipl. psih., panelistka na predstavitvi rezultatov raziskave.
JYSK se pri tem zaveda svoje vloge. S skrbno zasnovanimi, visokokakovostnimi izdelki, udobnimi materiali, bolj trajnostnimi rešitvami in ambientalno osvetlitvijo, ki prinaša toplino in udobje, JYSK pomaga ustvarjati harmonijo v prostoru. Danci so znani strokovnjaki za Hygge, JYSK pa poleg tega ponuja usposobljene strokovnjake za spanje, ki s svetovanjem pomagajo vsaki osebi najti idealne izdelke za spanje glede na njene lastne potrebe – od izbire vzmetnice in vzglavnika glede na spalni položaj do optimalne trdote in materiala.

Skoraj tretjina Slovencev izpostavlja udoben in varen dom, zdravje in kakovostne družinske odnose kot ključne dejavnike sreče in kakovosti življenja. JYSK s svojo ponudbo in strokovnim svetovanjem omogoča dostop do teh temeljev – harmonija, udobje in ravnovesje doma –vsem.
Rezultati raziskave jasno potrjujejo, da so Hygge, sreča in kakovost življenja močno povezani – srečnejši ljudje pogosteje uporabljajo načela Hygge, najdejo veselje v preprostih ritualih, skupnih trenutkih in ustvarjanju udobnega doma.
JYSK ostaja zavezan promociji vrednot, ki prispevajo k bolj zdravemu, srečnejšemu in bolj uravnoteženemu življenju, ter ponuja izdelke in strokovno podporo za kakovosten spanec in dom, kjer se lahko vsakdo počuti – kot doma.

BIVANJE
Največja prostorska širitev Ljubljane doslej: odpira se središče Stanežice
Na severozahodnem robu Ljubljane bo v prihodnjih letih zraslo novo mestno središče z več tisoč stanovanji, parkom, šolami in zdravstvenim kompleksom. Ljubljana se širi – in to v največjem obsegu v svoji zgodovini.
Ljubljana načrtuje novo urbano območje
Župan Zoran Janković je razkril, da bo največja prostorska širitev prestolnice potekala v območju Stanežic ob Celovški cesti, kjer Mestna občina Ljubljana načrtuje povsem novo mestno četrt.
»Tja bomo preselili podjetji LPP in LPT, kjer bo zgrajena nova prometna in komunalna infrastruktura. Na mestu sedanjega LPP pa bo nastal tretji največji mestni park,« je pojasnil Janković.
Novo »mesto v mestu«
Po besedah župana bo v Stanežičah zgrajenih okoli 7.000 stanovanj, kar pomeni novo urbano središče za približno deset tisoč prebivalcev. Ob stanovanjskih objektih bodo predvidene tudi osnovne šole, zdravstveni center, športna igrišča ter obsežen parkovni sistem, ki bo povezal severni del Ljubljane z obstoječo urbano strukturo.
»Gre za popolnoma novo mestno območje z vsemi javnimi funkcijami – šolami, vrtci, parkom in prometno infrastrukturo. Tam se bo oblikovalo novo središče življenja,« poudarja Janković.

Preselitev LPP in LPT odpira prostor za nov mestni park
Trenutni sedež Ljubljanskega potniškega prometa na Celovški cesti 160 bo v prihodnjih letih preurejen v obsežen mestni park.
Podjetji LPP in Ljubljanska parkirišča in tržnice se bosta preselili proti Stanežičam, kjer bo zgrajena sodobna logistično-prometna infrastruktura.
Na območju današnjega LPP bo urejen tretji največji park v mestu – takoj za Tivolijem in parkom Špica. Ob njem bodo zrasli novi stanovanjski bloki ter spremljajoči javni program, med drugim šole in zdravstvene ustanove.
Kanal C0 – infrastrukturni pogoj za razvoj
Ključno za izvedbo načrtovane širitve je dokončanje kanala C0, ki omogoča odvajanje odpadnih voda iz severnega in vzhodnega dela Ljubljane. Kanal, dolg 12,1 kilometra, povezuje črpališča Mala vas, Tomačevo, Jarše, Ježico in Sneberje ter poteka od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod.
»Širitev nismo mogli začeti, dokler ni bil zgrajen kanal C0. Ko bo projekt dokončan, bo omogočil razvoj novega mestnega območja,« je pojasnil župan.
Možnosti nadaljnje rasti mesta
Glavni razvojni potencial Ljubljane se trenutno osredotoča na Stanežice. Drugod večjih prostorskih rezerv ni. Barje ostaja zavarovano območje Natura 2000, kjer gradnja ni dovoljena, Kleče so del vodovarstvenega območja, Sostro se razvija postopno z manjšimi naselji, Ježica in Šmartno pod Šmarno goro pa omogočata zgolj zmerno rast ob glavnih prometnih poteh.
Mestna občina hkrati načrtuje tudi postopno preobrazbo območja BTC v zeleno poslovno-stanovanjsko središče.
Novo poglavje urbane preobrazbe
Z načrtovanim projektom v Stanežičah Ljubljana vstopa v novo razvojno obdobje. Cilj je ustvariti sodobno, trajnostno zasnovano sosesko, ki bo odgovorila na stanovanjske potrebe prestolnice in hkrati spoštovala naravne danosti prostora.
Čeprav časovnica izvedbe še ni dokončno določena, na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da se bo projekt začel takoj po zaključku gradnje kanala C0.
-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA2 meseca nazajV Brdih postavili začasni montažni most
-
Arhitektura1 mesec nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”

