Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.

Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.

Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.

Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.

Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.

Na javnem arhitekturnem natečaju Mestne občine Kranj je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev za novo “Ledno dvorano Kranj”. Med 24 prispelimi natečajnimi elaborati je prvo nagrado prejela ekipa arhitektov Gašper Fabijan, Matija Miler in biro RAUM arhitektura.

Nagrajena zasnova dvorano oblikuje kot jasno artikuliran volumen, ki konceptualno izhaja iz motivike zlaganja in razpiranja ledenih kvadrov na betonski podstavek. Takšna kompozicija ustvarja dinamično arhitekturno podobo objekta ter hkrati poudarja njegovo programsko in javno funkcijo.

Osrednji javni prostori so organizirani okoli prostorne vhodne avle z blagajno za izposojo drsalk, ki se vizualno in funkcionalno povezuje s stopniščem za gledalce ter odpira poglede proti ledeni ploskvi in širši okolici. Pomemben poudarek predstavlja tudi dvoetažni prostor gostinskega lokala, ki dodatno aktivira notranji javni program dvorane.

Nova ledna dvorana je načrtovana na območju Zlatega polja, v neposredni bližini Šolskega centra Kranj ter predvidene regijske bolnišnice in doma starejših občanov, s čimer bo pomembno dopolnila športno in javno infrastrukturo mesta.

V ljubljanski Šiški je predvidena gradnja nove poslovne stolpnice Stolp Severnica, za katero so investitorji že pridobili integralno gradbeno dovoljenje. Okoli 100 metrov visok objekt bo umeščen med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalno središče Aleja ter bo po višini presegel bližnji stanovanjski stolpnici Spektra.

Projekt razvija družba Stolp Severnica, katere direktor je Jan Pinterič. Po njegovih besedah si investitorji prizadevajo, da bi projekt napredoval čim hitreje, stolpnica pa naj bi s sodobno arhitekturno zasnovo prispevala k prepoznavni podobi severnega dela mesta.

Arhitekturno zasnovo podpisuje studio Zaha Hadid Architects v sodelovanju s slovenskim S Ateljejem. Stavba je zasnovana kot vitka stolpnica izrazito fluidne oblike. Njena masa je sestavljena iz treh vertikalnih volumnov, ki se v osrednjem delu združijo v celoto. Dva zastekljena volumna sta namenjena poslovnim prostorom, tretji pa predstavlja komunikacijsko jedro objekta.

Poseben poudarek dajejo stolpnici izdolbeni deli fasade v obliki kaplje, ki ustvarjajo večje zunanje terase in značilno arhitekturno silhueto. V pritličju in mezaninu je predvidena reprezentativna vhodna avla z gostinskim programom, v zgornjih etažah pa sodobni poslovni prostori za približno 740 zaposlenih.

Objekt bo obsegal štiri kletne etaže, pritličje, mezanin in 21 nadzemnih nadstropij, skupaj približno 26.000 m² bruto površin. V kletnih etažah bodo garaža ter tehnični in servisni prostori, medtem ko bodo nadzemne etaže povezane s petimi dvigali, od katerih bosta dve panoramski. Večina nadstropij bo imela tudi manjše balkone, v 5. in 9. nadstropju pa sta načrtovani večji razgledni terasi.

Gradnja visokih objektov v Ljubljani je v zadnjih letih vse pogostejša. Med vidnejšimi primeri so hotel InterContinental Ljubljana, Grand Hotel Plaza, stanovanjski stolpnici Spektra ter načrtovani projekti Emonika, Nordika in zdaj tudi Stolp Severnica. Po mnenju strokovnjakov je gradnja v višino del širšega urbanističnega trenda zgoščanja mest, ki omogoča učinkovitejšo rabo prostora.

Območje Šiške pa se razvija tudi z novimi poslovnimi programi. V bližini nastaja še poslovni kompleks WestLink Campus, ki bo ponudil več kot 12.500 m² poslovnih površin in približno 600 parkirnih mest.