V Avditoriju Portorož pod častnim pokroviteljstvom Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, bo 22.novembra potekala 42. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture. Arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu se odvija vse od leta 1983 na pobudo in v organizaciji slovenskih arhitektov.

Naslovna téma 42. PIDA konference je JE ARHITEKTURA NEVTRALNA?

Letošnji PIDA predavatelj, prof. Miha Dešman, je zapisal: »Arhitekti štejemo svojo stroko za avtonomno disciplino, ki je zavezana svojim notranjim pravilom. To je do določene mere res, saj gre za specifično disciplino, ki ima lastno zgodovino ter metode in tehnike dela. A po drugi strani arhitektura vpliva na vse in vse vpliva na arhitekturo. Zato nikakor ni nevtralna, pač pa je vedno nekje situirana: fizično, socialno in zgodovinsko. Če bi bila nevtralna, potem ne bi nosila družbene, okoljske in politične odgovornosti. Bila bi apolitična, zamejena v slonokoščeni stolp svoje avtonomije. Ker pa je situirana v svetu in času, je zavezana k odgovornemu delovanju danes in tu. Pri arhitekturi gre za raziskovanje, ki vodi k razkrivanju in spreminjanju namembnosti obstoječega, in ne le k ustvarjanju novih oblik. Iz tega izhaja, da je potreben premislek, ki upošteva širšo sliko in v skladu s tem tudi deluje. Arhitektke in arhitekti moramo delovati, razvijati koncepte in sprejemati odločitve tudi na nivojih, ki so zunaj avtonomije arhitekturne stroke. To je danes predvsem premislek o socialni nepravičnosti in okoljski krizi. Pozni kapitalizem potiska v krizo umetniško in socialno, pa tudi tehnično in znanstveno relevantnost arhitekture. Ta vse bolj postaja tržna dobrina, bodisi luksuzni izdelek ali v času zamrznjena kulturna dediščina bodisi neusmiljeno orodje kapitala v službi dobička. Nujen je kritični razmislek o tem, kaj arhitektura je ter kakšni so vzroki in načini njenega delovanja in njeni učinki.«

Na PIDA 2025 bodo predavali arhitekti z različnih celin in študenti:

Pau Bajet, Maria Giramé • Bajet Giramé • Španija
Miha Dešman • Dans arhitekti • Slovenija/Slovenia
Palinda Kannangara • Palinda Kannangara Architects • Šrilanka
Petr Pelčák • Pelčák a partner architekti • Češka
Nemanja Zimonjić, Ognjen Krašna • TEN • Srbija, Švica/Serbia, Switzerland
Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović • ARP • Slovenija

Študenti UL FA in študenti UM FGPA • mentorja Mitja Zorc in Žiga Kreševič

PIDA konferenca se bo zaključila s 36. slovesno podelitvijo mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi. Projekte, ki tekmujejo za nagrado in priznanja, so nominirali nacionalni in študentski Piranesi selektorji, izbira pa jih mednarodna žirija, sestavljena iz vsakoletnih PIDA predavateljev.

Več o PIDA konferenci in nagradi Piranesi je na www.pida.si/o-konferenci-in-nagradi-piranesi.

Nominacije so objavljene na www.pida.si/nominacije.

Po podelitvi nagrade Piranesi bodo v razstavišču Monfort ob 20. uri tradicionalno odprli razstavo NAGRADA PIRANESI 2025, ki bo na ogled do 30. 12. 2025.

PIDA PROGRAM se začenja dva dni prej z dogodki PIRANSKI DNEVI PIRANU.

– V četrtek, 20. 11. 2025

Ob 17:00 v Mestni knjižnici Piran: otroška delavnica SLEDI PROSTORA – MED BRANJEM IN PRESOJANJEM, ki jo organizira Center arhitekture Slovenije v svojem programu Igriva arhitektura.

– V petek, 21. 11. 2025

Ob 18:00 v Mestni knjižnici Piran predavanje: Andrej Hrausky: FORMA PERENNIS: JOŽE PLEČNIK KOT GRAFIČNI OBLIKOVALEC

Ob 19:30 v Sv Donat Konceptna trgovina in galerija: fotografska razstava wienerberger SVETLOBA IN SENCA OPEČNE STRUKTURE: Brick Award

– V soboto, 22. 11. 2025

V Avditoriju Portorož bo na ogled razstava študentske delavnice PIDA 2025 VEČ KOT AVDITORIJ, ki so jo pripravili študenti UL FA in UM FGPA ter mentorji asist. Žiga Kreševič, izr. prof. Uroš Lobnik, asist. Tadej Urh, doc. Mitja Zorc.

Pobudnika, organizatorja in zunanja kritika Anže Koren, Borut Bažec.

Produkcija Galerija DESSA, Avditorij Portorož – Portorose.

Več informacij, prijava in fotografije najdete tukaj.

Na promenadi Mestnega parka v Mariboru bo do 30. novembra na ogled razstava »Arhitekt Ivan Vurnik: nekoč in danes, 1884–2024«, posvečena enemu najvplivnejših slovenskih arhitektov 20. stoletja. Vurnik, ustanovni profesor ljubljanske arhitekturne šole, inovator in raziskovalec arhitekturne identitete, velja za osrednjo osebnost slovenskega modernizma.
Eden od namenov razstave je osvetliti, kako izrazito je njegovo delo vplivalo na razvoj slovenske arhitekturne misli in prakse.

Razstava, ki je nastala ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva, prikazuje tako arhitektova najvidnejša kot tudi manj znana dela. Obiskovalci si jih lahko ogledajo prek reprodukcij originalnih načrtov, arhivskih posnetkov in sodobnih fotografij arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.
Kot so zapisali v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), fotografije današnjega stanja “izražajo odnos uporabnikov do arhitekture – njeno ohranjanje, skrb zanjo in njeno preoblikovanje skozi čas”.
Razstavo sta pripravila Center arhitekture Slovenije in Muzej za arhitekturo in oblikovanje, pod kuratorskim vodstvom Nives Čorak in Barbare Viki Šubic (CAS) ter Boga Zupančiča (MAO).

Med predstavljenimi deli so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani ter urbanistična zasnova Bleda.

Prvi primer vrtnega mesta v Sloveniji

Posebno mesto na razstavi zaseda Vurnikova kolonija v Mariboru, delavsko naselje iz 20. let prejšnjega stoletja na Taboru, ki velja za enega prvih zgledov »vrtnega mesta« pri nas. Gre za stanovanjsko kolonijo z 211 vrstnimi hišami na območju približno 50.000 kvadratnih metrov, zasnovano za uslužbence mestnega urada za zavarovanje delavcev.
Projekt, edini izvedeni urbanistični načrt Ivana Vurnika, velja za prelomnico v slovenskem prostoru – prvi poskus sistematičnega reševanja stanovanjskega vprašanja ter vzpostavitve kakovostnega bivalnega okolja za delavski razred.

Kolonija, danes zaščitena kot pomemben del mariborske arhitekturne dediščine, ponazarja Vurnikovo sposobnost povezovanja socialnega vidika arhitekture s sodobnimi urbanističnimi načeli in estetsko kulturo časa.

Arhitekt, pedagog in raziskovalec – človek mnogoterih izrazov

Ivan Vurnik (1884–1971) je bil eden ključnih akterjev prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju. Bil je najmlajši izmed znamenite četverice skupaj z Maksom Fabianijem, Ivanom Jagerjem in Jožetom Plečnikom.
Leta 1919 je na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani prevzel zahtevno nalogo vzpostavitve Oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti in tako postavil temelje arhitekturnega izobraževanja pri nas.

Vurnik je bil izrazito vsestranska osebnost – arhitekt, urbanist, pedagog, oblikovalec in raziskovalec. V svojem delu je izhajal iz družinske podobarske tradicije ter jo povezal z evropskimi umetnostnimi tokovi: od secesije in ekspresionizma do funkcionalizma.
Zaznamovala ga je tudi težnja po ustvarjanju nacionalnega sloga, ki bi izražal kulturno identiteto prostora, obenem pa je sledil sodobnim tehničnim in konceptualnim smernicam. Leta 1925 je v okviru ljubljanske šole vodil samostojen seminar, ki je ponujal alternativo Plečnikovi tradiciji – bolj racionalno in sodobno razumevanje arhitekture.

Njegovo projektantsko in pedagoško delo ga uvršča med pionirje slovenske moderne ter med ključne utemeljitelje arhitekturnega dialoga med tradicijo in tehnološkim napredkom.

Spremljevalni program: od kolonije do ustvarjalnice

Razstavo spremlja bogat program, ki obiskovalcem omogoča neposreden stik z arhitekturno dediščino in njenim sodobnim kontekstom.

18. oktober 2025 // 14.30–16.00 // zbirno mesto: Hotel Tabor, Ulica heroja Zidanška 18
Kolesarsko vodstvo po mariborskih delavskih kolonijah: Vurnikova, Hutterjeva in Železničarska kolonija

25. oktober 2025 // 11.00–12.00 // zbirno mesto: križišče Ceste zmage in Fochove ulice
Vodstvo po Vurnikovi koloniji in ogled ene izmed ohranjenih stanovanjskih enot

25. oktober 2025 // 11.00–12.00 // isti termin
Sobotna ustvarjalnica: Skriti zaklad v Vurnikovi koloniji

Letos Dan arhitektov, osrednji strokovni dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, odpira vprašanje, ki zadeva bistvo arhitekturnega ustvarjanja:
kako načrtovati mesta in stavbe za prihodnost, ki si je ne znamo niti predstavljati.

»Zavedamo se, da si življenja čez nekaj desetletij ne znamo natančno zamisliti, kaj šele, da bi predvideli potrebe prihodnjih uporabnikov stavb, parkov ali ulic. Kljub temu z vso odgovornostjo načrtujemo arhitekturo in infrastrukturo za desetletja, morda celo stoletja naprej,« poudarjajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), organizatorici dogodka.
Prav to vprašanje – trajanje arhitekture in mesta v času – predstavlja osrednjo temo letošnjega Dneva arhitektov.

2075 – razmislek o času, trajanju in prilagodljivosti prostora

Letošnji dogodek nosi naslov 2075, s čimer organizatorji poudarjajo časovno razsežnost prostorskega načrtovanja.
V ospredju ni tehnološki optimizem futurističnih mest ali digitalizirane pametne infrastrukture, temveč razmislek o tem, kaj od današnjih mest bo preživelo naslednjih petdeset let – kako se stavbe in javni prostori starajo, preobražajo ter kako ohranjajo svojo funkcionalnost in identiteto v nenehno spreminjajočem se svetu.

Osrednji poudarek dneva bo razstava Slovenska arhitektura in prostor 2025, ki bo na ogled na Kongresnem trgu v Ljubljani in bo predstavila najnovejšo arhitekturno, urbanistično in krajinsko produkcijo slovenskih avtorjev.
Spremljal jo bo strokovni simpozij, namenjen interdisciplinarnemu razmisleku o prihodnosti grajenega prostora.

Od odprtih hiš Slovenije do strokovnega simpozija

Dopoldne bodo v sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije potekali vodeni ogledi izbranih nagrajenih arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih projektov po Ljubljani. Ti vpogledi v sodobno prakso predstavljajo most med teorijo, stroko in javnostjo.

Sredi dneva, ob 13. uri, bo na Kongresnem trgu uradno odprta razstava Slovenska arhitektura in prostor 2025, ki bo z izborom aktualnih del pokazala raznolikost in kakovost ustvarjalnosti članov zbornice.

Popoldanski del bo zaznamoval simpozij z naslovom 2075, ki ga kurira urbanist Marko Peterlin.
Prvi del bo namenjen pogledom strokovnjakov iz drugih disciplin – filozofije, sociologije, ekologije in umetnosti – o časovnosti prostora, drugi pa arhitektom, urbanistom in krajinskim arhitektom, ki bodo razmišljali o prihodnosti poklica.

»V času bliskovitih sprememb in neprestanih kriz, ko je okvir za vsakdanje odločitve vedno bolj nepredvidljiv, ostajajo načrtovalci prostora ena redkih oaz stabilnosti – sredi puščave konfliktov, podnebnih ekstremov in kratkoročnih ekonomskih logik,« so zapisali pri ZAPS.

Podelitev priznanj za arhitekturno odličnost

Večerni del Dneva arhitektov bo, kot vsako leto, posvečen podelitvi priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ki poudarjajo pomen kakovostnega arhitekturnega snovanja v vseh njegovih pojavnih oblikah.

Zlati svinčniki za odlično realizacijo so letos namenjeni projektom Hiša nad mestom, Alpska hiša in Pokopališče Ankaran.
Na področju prostorskega načrtovanja je priznanje prejela Cesta španskih borcev, avtorjev Mojce Kalan Šabec in Andreja Šabca.

Platinasti svinčnik je bil podeljen arhitektoma Milanu Zdravku Kovaču in Petru Kerševanu (1938–2024), medtem ko patinasti svinčnik letos prejme Srednja zdravstvena šola v Ljubljani, delo arhitektov Jurija Kobeta in Milene Todorić Toplišek.

Arhitektura kot misel o času

Dan arhitektov 2025 ne odpira vprašanja prihodnosti zgolj kot scenarija sprememb, temveč kot vajo iz odgovornosti in trajanja.
Arhitektura, ki presega trenutne trende, vedno znova preverja svojo odpornost, prilagodljivost in človeško mero – in prav v tem se skriva njena moč, da ostane pomembna tudi čez petdeset let.