Ljubljanski mestni svet je na redni seji podprl dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za novo poslovno-stanovanjsko stolpnico v Šiški. Objekt, ki bo stal na križišču Celovške ceste in Gospodinjske ulice, bo z višino skoraj 60 metrov pomembno zaznamoval eno ključnih mestnih vpadnic in nadaljeval postopno preobrazbo tega dela mesta.

Projekt razvija podjetje C-Tower prek družbe Smart Property, ki je v lasti bolgarskih investitorjev. Na območju današnjega površinskega parkirišča je predvidena gradnja približno 80 stanovanj ter poslovnih prostorov, namenjenih storitvenim, trgovskim in drugim dejavnostim.

Nov poudarek v mestni veduti Šiške

Načrtovana stolpnica predstavlja enega vidnejših posegov v severozahodnem delu Ljubljane. Lokacija ob Celovški cesti že danes velja za pomembno prometno in poslovno os, nova stavba pa bo s svojo višino in mešanim programom dodatno okrepila urban značaj območja.

Razprava na mestnem svetu se je med drugim dotaknila vprašanj prometne ureditve, parkirnih zmogljivosti, vpliva na osončenje okoliških objektov ter širših učinkov zgostitve pozidave. Nekateri svetniki so opozorili na potrebo po večji transparentnosti strokovnih podlag s področja mobilnosti, hrupa, komunalne infrastrukture in vplivov na bivalno okolje.

Kljub pomislekom je mestni svet projekt podprl, s čimer je omogočil nadaljevanje postopkov za realizacijo ene vidnejših novogradenj v tem delu prestolnice.

Športni park Črnuče bogatejši za dvorano za padel

Zeleno luč je dobila tudi novela akta o javno-zasebnem partnerstvu za projekt Športni park Črnuče. Ključna novost je razširitev projekta z novo športno dvorano za padel, šport, ki v zadnjih letih doživlja hitro rast priljubljenosti po vsej Evropi.

Na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da širitev projekta omogoča učinkovitejšo izrabo zemljišč, dopolnjuje športno ponudbo mesta in izboljšuje dolgoročno ekonomsko vzdržnost investicije. Športni park naj bi tako postal pomembno rekreacijsko središče za prebivalce severnega dela Ljubljane.

Del razprave se je nanašal tudi na postopek sprejemanja sprememb, pri čemer so nekateri svetniki opozorili na pomen vključevanja lokalne skupnosti in javne razprave pri večjih prostorskih projektih.

Prostorski razvoj ostaja ena ključnih tem Ljubljane

Sprejete odločitve potrjujejo, da Ljubljana nadaljuje razvoj tako stanovanjskih kot športno-rekreacijskih vsebin. Medtem ko bo nova stolpnica v Šiški pomembno vplivala na podobo ene najprometnejših mestnih vpadnic, bo širitev Športnega parka Črnuče prispevala k razvoju sodobne športne infrastrukture in večji dostopnosti rekreacijskih površin za prebivalce.

Oba projekta odražata širši trend preoblikovanja mestnega prostora, kjer se povečana potreba po stanovanjih, storitvah in kakovostni javni infrastrukturi vse bolj prepleta z vprašanji trajnostnega urbanega razvoja in kakovosti bivanja.

Vlada je sprejela državni prostorski načrt za odsek hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom na severnem delu tretje razvojne osi. Gre za pomemben korak k vzpostavitvi sodobne prometne povezave, ki bo prispevala k policentričnemu razvoju države, večji decentralizaciji, gospodarski rasti in izboljšani prometni varnosti, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Država z danes potrjenim dokumentom načrtuje skoraj 12 kilometrov dolgo štiripasovno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda ter naprej proti meji z občino Ravne na Koroškem. Načrt vključuje tudi dvopasovno navezovalno cesto med Otiškim Vrhom in zahodnim delom Dravograda ter dvopasovno obvozno cesto po južnem in vzhodnem robu mesta.

S sprejetjem prostorskega načrta se za severni odsek Slovenj Gradec–Dravograd zaključuje ena najzahtevnejših faz umeščanja v prostor, hkrati pa se odpirajo možnosti za nadaljnje priprave na gradnjo, so po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu.

Ob tem je civilna iniciativa opozarjala na potrebo po zaščiti kmetijskih zemljišč ter vključevanju predlogov lokalnih prebivalcev, zato je pozivala k preložitvi odločanja o prostorskem načrtu.

Na severnem delu tretje razvojne osi sicer že poteka gradnja 17,5 kilometra dolgega odseka med Velenjem in priključkom Slovenj Gradec jug, ki naj bi bil dokončan do jeseni 2029. Za približno 14 kilometrov dolg odsek med avtocesto pri Šentrupertu in Velenjem Dars še pridobiva gradbeno dovoljenje, medtem ko se zadnji del trase – od Dravograda proti Ravnam na Koroškem, Prevaljam in Holmcu ob meji z Avstrijo – še umešča v prostor.

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da vzporedno potekajo tudi aktivnosti na južnem delu tretje razvojne osi. Srednji odsek med Celjem in Novim mestom je trenutno v fazi študije variant, ki obravnava možne trase, njihove vplive na okolje in izvedljivost ter predstavlja podlago za nadaljnje prostorske odločitve in pripravo na gradnjo.

Tretja razvojna os po navedbah ministrstva sodi med štiri največje infrastrukturne projekte aktualne vlade.

V Sloveniji se napoveduje nov val gradnje dostopnih najemnih stanovanj. Državna družba DSU je objavila javno naročilo za projektiranje in gradnjo nove stanovanjske soseske na območju Majskih poljan v Novi Gorici. Projekt je namenjen predvsem gospodinjstvom z nižjimi in srednjimi prihodki ter naj bi prispeval k večji dostopnosti najema za mlade, družine, starejše in zaposlene v deficitarnih poklicih.

Po zaključku vseh faz bo nova soseska obsegala najmanj 510 stanovanj oziroma približno 35.000 m² bivalnih površin. Gradnja bo potekala postopno. V prvi fazi je predvidena izgradnja najmanj 214 stanovanj v skupni izmeri približno 15.000 m², ki naj bi bila najemnikom na voljo predvidoma leta 2029. V nadaljevanju bo zgrajenih še najmanj 296 stanovanj, skupaj okoli 20.000 m², ki bodo postopoma oddana med letoma 2031 in 2034.

Trajnostno zasnovana nova soseska

Projekt bo umeščen na približno 31.000 m² velikem zemljišču in bo obsegal 11 stanovanjskih objektov. Po napovedih investitorja bo soseska zasnovana trajnostno, z energijsko učinkovitimi stavbami in nizkimi obratovalnimi stroški, kar naj bi najemnikom zagotavljalo dolgoročno cenovno dostopno bivanje.

Gre za prvi projekt družbe DSU v segmentu dostopnih najemnih stanovanj, ki zapolnjuje vrzel med socialnimi in tržnimi stanovanji. Kot poudarja glavni direktor družbe Mitja Križaj, projekt temelji na modelu, ki združuje socialno funkcijo stanovanjske politike z dolgoročno finančno vzdržnostjo. Investicija je zasnovana kot finančno zaprta celota, pri kateri naj bi prihodki iz najemnin pokrivali stroške gradnje in upravljanja ter omogočali omejen, približno 3,5-odstotni donos na vložena sredstva.

Nadaljevanje projektov tudi drugod po Sloveniji

DSU ob projektu v Novi Gorici napoveduje tudi nove investicije na drugih lokacijah. V Šmartnem pri Ljubljani je predvidena gradnja 63 stanovanj, od katerih naj bi bila prva na voljo že prihodnje leto. Hkrati so v pripravi projekti, ki bi lahko v prihodnjih letih zagotovili več kot 2.300 novih stanovanj na različnih območjih po Sloveniji.

Med potencialnimi lokacijami so območja Stegne, Stolpniška, Kamnolom Podutik in Trnovsko predmestje v Ljubljani, pa tudi Maribor City, Slomškova v Ajdovščini in Grenc v Škofji Loki.

DSU poleg tega preučuje tudi možnost nakupa kompleksa z več kot 500 študentskimi najemnimi stanovanji v Ljubljani, ki že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje. V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa se pripravlja tudi projekt študentskega doma Brinje v Ljubljani, ki bi lahko zagotovil približno 500 novih postelj.

Po navedbah družbe bodo vse načrtovane investicije usmerjene v čim hitrejše in stroškovno učinkovito zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine.