Renesansa globokega tiska pri nas: kolektiv Sreda v sredo z razstavo v Mali galeriji Banke Slovenije

V Mali galeriji Banke Slovenije se s svojo prvo samostojno razstavo, naslovljeno Renesansa globokega tiska pri nas, predstavlja kolektiv Sreda v sredo, ki je v začetku lanskega leta prejel nagrado občinstva na 35. Grafičnem bienalu v Ljubljani.

Razstava, pod katero se podpisujejo Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs, prinaša izbor grafičnih odtisov, ustvarjenih z doslej največjimi formati matric. Ob tem je v kratkem videu podrobneje predstavljena tudi tehnika globokega tiska.

Potencial tiska kot sodobne umetniške discipline

Grafične plošče, razstavljene v galeriji, ponujajo vpogled v zakulisje grafičnega procesa. Kolektiv tako opozarja na pomen ohranjanja in posodabljanja grafičnih praks ter izpostavlja tisk kot pomembno sodobno umetniško disciplino, je zapisala kuratorka razstave Hana Čeferin.

Osrednje poslanstvo kolektiva Sreda v sredo, ustanovljenega leta 2019, je vnovična popularizacija grafike kot samostojnega umetniškega izraza, s posebnim poudarkom na globokem tisku. Ta tradicionalna in zahtevna tehnika vključuje postopke, kot so jedkanica, suha igla, akvatinta in vernis mou. Po mnenju avtorjev je tehnika v sodobni umetnosti vse redkeje prisotna, zato jo zavestno ohranjajo in povezujejo z mediji, kot so fotografija, ilustracija, grafiti in tipografija.

Skupni atelje kot odgovor na pomanjkanje produkcijskih prostorov

Ustvarjanje kolektiva temelji na delu v skupnem ateljeju, ki se je vzpostavil kot odgovor na pomanjkanje produkcijskih prostorov, s katerim se srečujejo številni umetniki. Hkrati je nastanek ateljeja spodbudila tudi želja po izmenjavi idej, tehničnih znanj in likovnih pristopov, v katerih se prepletajo individualne avtorsko prepoznavne poteze in skupna ustvarjalna vizija.

Artnak, Cerjak in Flajs izhajajo iz različnih umetniških ozadij, povezuje pa jih skupni jezik grafike ter želja po njenem nadaljnjem razvoju. Delujejo po načelu »naredi si sam«, kar pomeni nenehno raziskovanje novih možnosti in rešitev, hkrati pa jim omogoča ustvarjalno svobodo. Skozi razstave, umetniške intervencije in delavnice si prizadevajo približati grafične tehnike širši javnosti.

Ob razstavi tudi delavnica

Javno vodstvo po razstavi Renesansa globokega tiska pri nas v družbi umetnikov ter ogled njihovega ateljeja bo potekalo 29. aprila. 5. in 6. maja pa bo na voljo brezplačna dvodnevna delavnica, namenjena ustvarjanju v tehniki vernis mou. Udeleženci bodo s svinčniki risali na cinkove plošče, jih jedkali in nato odtisnili.

Dolga tradicija grafike v Sloveniji

Grafika ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Umetniki so se ji začeli posvečati že na prelomu 20. stoletja, njen razcvet pa je zaznamovala ustanovitev Grafičnega bienala v Ljubljani leta 1955. Po letu 1991 je zanimanje zanjo – kljub dolgoletni priljubljenosti v galerijah in na umetniškem trgu – nekoliko upadlo.

Razstava bo na ogled v Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) od 24. aprila do 17. maja.

Nova razstava, posvečena javni plastiki Franca Bernekerja, je posvečena tako slavnim delom, ki krasijo javne prostore (npr. atlanti na pročelju Banke Slovenije), kot tudi tistim, ki so ostala na ravni osnutka. Razstava v Mali galeriji Banke Slovenije bo na ogled do 19. aprila.

Palača Banke Slovenije na današnji Slovenski cesti je še danes eden izmed najlepših primerov arhitekture zgodnjega 20. stoletja. Stavbo je projektiral češki arhitekt František Krasny, posamezna dela pa so izvajali lokalni mojstri. Tako je naročilo za mogočne atlante na glavnem pročelju, ki z rokami podpirajo prvo nadstropje stavbe, dobil kipar Franc Berneker. V Mali galeriji Banke Slovenije so umetniku posvetili razstavo Zamišljeno mesto: javna plastika Franca Bernekerja.

Sopotnik slovenske moderne
Berneker je živel in ustvarjal v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne in sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava. V zgodovino slovenske umetnosti se je zapisal kot pionir slovenskega modernega kiparstva, vendar je zaradi težkih življenjskih okoliščin in nezavidljivih finančnih razmer danes realiziranih le malo njegovih del.

Mala galerija Banke Slovenije je razstavo pripravila v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti, katere razstava Franc Berneker: Okamenele sanje je bila tudi podlaga za pričujočo razstavo v Ljubljani. Poleg tega je na razstavi skozi korespondenco med umetnikom in naročnikom prvič orisan nastanek atlantov na bančni palači, ki poda tudi ozadje umetnikovih finančnih stisk in ilustrira pogoste zamude pri izvedbah naročil.

Na razstavi so predstavljeni tudi nekateri osnutki spomenikov, ki jih je Berneker načrtoval, a iz različnih razlogov nikoli realiziral. Predstavljenih je pet osnutkov za spomenike, ki so nastali med letoma 1908 in 1918: Osnutek za spomenik Adamiču in Lundru, Osnutek za Kettejev spomenik, Osnutek za Krekov spomenik, Osnutek za spomenik in Osnutek za nagrobnik (Kovinar).

Prešernov trg bi bil lahko videti drugače …
Poseben poudarek je namenjen kipu Franceta Prešerna, ki je v času njegovega nastajanja vzbujal veliko burnih razprav. Berneker je za svoj predlog prejel častno priznanje, a je naročilo za kip, ki danes stoji na Prešernovem trgu, prejel kipar Ivan Zajec. Bernekerjev osnutek sicer ni ohranjen niti na fotografiji, a ga s pomočjo pisnih virov in umetne inteligence poskušajo ponovno obuditi. S tem je, kot so še zapisali v galeriji, razstava posvečena prav tistim Bernekerjevim delom, ki nikoli niso bila realizirana, s čimer želi prikazati zamišljeno mesto, kakršno bi danes morda lahko bilo.

Na Legnu pri Slovenj Gradcu rojen Berneker (1874–1932) je kot akademsko šolani kipar deloval na več področjih. Velik del njegovega opusa predstavljajo portreti, ki se jim je posvečal od študijskih let. Portretiral je različne osebnosti: svoje mecene, prijatelje, znance in druge znane osebnosti takratnega časa, poleg teh pa tudi nekaj otrok in mladostnikov. Pomemben segment njegovega kiparskega snovanja predstavljajo osnutki za spomenike znanim Slovencem, ukvarjal pa se je tudi z nagrobno plastiko.

Slovenija se bo v okviru Milanskega tedna oblikovanja med 7. in 13. aprilom predstavila s projektom Material Bar.

Po besedah Katarine Dekleva, članice kuratorske skupine, ki je projekt zasnovala, je Material Bar zasnovan kot točka, ki povezuje izbrane slovenske ustvarjalce, pri čemer v ospredju ne bodo njihovi izdelki ampak ustvarjalni procesi.

Direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Maja Vardjan je na današnji novinarski konferenci v MAO povedala, da je Milanski teden oblikovanja najprestižnejša svetovna predstavitev oblikovanja ter da se mesto v tem času spremeni v svetovni epicenter oblikovanja s številnimi razstavami, dogodki, simpoziji in performansi.

Projekt Material Bar bo predstavljen v okviru platforme Alcova, ki je bila ustanovljena z namenom predstavljanja eksperimentalnih projektov na sicer opuščenih lokacijah, ki jih oživijo za namen predstavitve oblikovanja. Slovenski projekt bo tako predstavljen v podeželski vili Bagatti Valsecchi, zgrajeni na prelomu 18. in 19. stoletja, v mestu Varedo.

Projekt Material Bar je nastal v produkciji Centra za kreativnost (CzK) pri MAO. Po besedah vodje CzK Anje Zorko je bil izbran na javnem pozivu. Pri tem so, kot je povedala, iskali predloge, ki bi odražali nenehno spreminjajočo se dinamično naravo oblikovalskih praks ter spreminjajoče se razmere v oblikovanju. Želeli so predloge, ki bi izhajali iz specifik lokalnega konteksta in obenem zrcalili aktualno mednarodno dogajanje na področju oblikovanja. Projekt Material Bar je strokovna komisija izbrala soglasno.

Kot je povedal član strokovne komisije Luka Stepan, jih je pri izboru vodila želja, da omogočijo čim bolj učinkovito promocijo izbranih slovenskih ustvarjalcev v Milanu ter da jim omogočijo tako povezovanje s strokovno javnostjo kot tudi sklepanje poslovnih in ustvarjalnih vezi.

V projektu Material Bar so prepoznali inovativen in svež pristop predstavitve. Slednja je po njegovem mnenju izjemno pomembna v poplavi izdelkov, ki se predstavljajo na Milanskem tednu oblikovanja. Izbrani projekt po njegovih besedah dodaja neko noto, za katero upajo, da bo preglasila množico. Kot posebnost projekta je omenil, da se ta ne osredotoča na rezultat kreativnega procesa, temveč da bodo v Milanu prisotni tudi slovenski ustvarjalci, ki bodo predstavili dele svojih ustvarjalnih procesov.

Projekt Material Bar je zasnovala kuratorska skupina v sestavi Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki tudi sami delujejo na področju oblikovanja in arhitekture. Vanj so vključili 11 razstavljavcev. To so Anselma, From Gaja, Gin Brin, Gobnjak, Hiša Mandrova, Pečeno pohištvo, Pjorkkala, Prostorož, Nika Ravnik, Salto Dionys in Miha Šajina..