Connect with us

RAZSTAVA

Na Portugalskem poklon razstavi o Stanku Bloudku

Objavljeno

dne

Portugalski muzej letalstva in Tehnični muzej Slovenije sta z razstavami zaznamovala 100 let prvega preleta Atlantika. Portugalsko muzejsko združenje je ob tem slovenski razstavi o Stanku Bloudku podelilo nagrado v kategoriji mednarodnih projektov.

Portugalski nacionalni muzej letalstva Museu do Ar in Tehniški muzej Slovenije (TMS) sta ob 100. obletnici prvega preleta južnega Atlantika v svojih prostorih gostila razstavi obeh držav, obe povezani z letalstvom. Na Portugalskem so ob tej priložnosti predstavili slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek, ki je ob tem tudi prejela nagrado portugalskega nacionalnega muzejskega združenja v kategoriji mednarodni projekti.

Poleg Edvarda Rusjana najpomembnejši letalski pionir
Razstava Leteči človek, Stanko Bloudek je nastala leta 2009 ob 50. obletnici smrti letalskega pionirja in izumitelja Stanka Bloudka, ki se je kot konstruktor z vojnimi letali srečal že pred začetkom prve svetovne vojne. Letala so Bloudka navduševala že v dijaških letih, ko se je začel ukvarjati z modelarstvom, preučeval je ptičji let in celo seciral golobe. V Pragi je skupaj s prijatelji najprej izdelal brezmotorno, nato pa skonstruiral enokrilno motorno letalo Racek (Galeb), leta 1911 pa dvokrilno letalo z imenom Libela (Kačji pastir).

Oktobra lani so v muzeju Museu do Ar v bližini Lizbone odprli razstavo Leteči človek Stanko Bloudek, ki je bila na ogled do letošnje pomladi. Foto: Kreativna baza/M. Cascalheira, Museu do Ar

Po materini smrti se je zaposlil v hitro razvijajoči letalski industriji. Pred izbruhom 1. svetovne vojne je Bloudek služboval v Trutnovu na Češkem. V tem času se je začel zanimati za smučanje, ki se je v Krkonoših iz domene premožnejših družbenih slojev začel spreminjati v množično gibanje in po katerem je pozneje Bloudek tudi najbolj zaslovel s svojim življenjskim delom, skakalnico v Planici. Ko se je leta 1934 pilot Janko Colnar smrtno ponesrečil med mitingom v Zagrebu, se je Bloudek dokončno odpovedal nadaljnji gradnji letal.

Bloudek je vse do konca življenja nadgrajeval in izpolnjeval profil planiške skakalnice, poleg tega pa je zasnoval blizu 100 manjših naprav po Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Vse njegove interese sta poganjala radovednost in svetovljanstvo
Razstavno besedilo za mednarodno muzejsko izmenjavo s portugalskim nacionalnim muzejem letalstva Museu do Ar je lani priredila in prevedla jezikoslovka in direktorica TMS Barbara Juršič. Po njenih besedah je bil Bloudek izjemen inženir, letalski konstruktor in vsestranski inovator, športnik, športni funkcionar in spodbujevalec telesne kulture v Sloveniji. Svojo vizijo letečega človeka in moto “Naredi, preizkusi in naredi bolje” je Bloudek uresničeval tudi s konstruiranjem letal, smučarskih skakalnic ter letalnic doma in po svetu. Na Portugalskem je TMS na ogled postavil tudi maketo Bloudkove planiške velikanke in par ženskih skakalnih smuči Elan, je še poudarila.

Razstava najboljši primer mednarodnega sodelovanja
Portugalsko nacionalno muzejsko združenje Associacao Portuguesade Museologia je slovensko razstavo pred kratkim izbralo za najboljši primer mednarodnega sodelovanja in ji podelilo nagrado v kategoriji Mednarodni projekti. Gostovanje razstave pripravljajo tudi v lizbonskem muzeju telekomunikacij Museu Fundacao Portuguesa das Comunicacooes, ki se bo začelo konec septembra.

Nagrada portugalskega nacionalnega muzejskega združenja v kategoriji Mednarodni projekti je veliko priznanje za TMS, ki neguje in promovira slovensko tehniško dediščino tako doma kot v tujini. Odličnega projekta pa ne bi bilo brez Museu do Ar kot TMS, s katerim nas povezujejo ljubezen do tehnične kulture in popularizacije le te,” je še dodala Juršič.

Mednarodna muzejska izmenjava: o prvem preletu južnega Atlantika v TMS-ju
TMS je ob obletnici na ogled postavil razstavo portugalskega muzeja Stoletnica prvega preleta južnega Atlantika. V Parku vojaške zgodovine je bilo med aprilom in junijem na devetih panojih predstavljeno obdobje po januarju 1917, ko je Portugalska vstopila v prvo svetovno vojno in glavni akterji, ki so omogočili ta podvig, so o razstavi zapisali pri TMS. Med zgodovinskim poletom, ki je izzval izjemno zanimanje portugalske in brazilske javnosti, sta pilota zamenjala tri vodna letala. Zračna avantura Sacadure Cabrala in Gaga Coutinha je skupaj trajala skoraj dva meseca in pol. V zraku sta prebila 62 ur in 26 minut.

RAZSTAVA

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Objavljeno

dne

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI

V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega prvih rednih profesorjev na ljubljanski univerzi. Da bi izpostavili njegove pomembne dosežke, so se na Naravoslovnotehniški fakulteti ob tej priložnosti poklonili njegovemu strokovnemu delu in v Galeriji Mitnica ter v avli fakultete na Aškerčevi cesti v Ljubljani pripravili razstavo, posvečeno temu izjemnemu akademiku in pedagogu, priznanemu slovenskemu mineralogu, petrografu, geologu in filozofu, ki ima velike zasluge tudi za ustanovitev študija geologije kot pomembne vede pri izkoriščanju in uporabi naravnih virov. Ob odprtju razstave so pripravili še okroglo mizo z naslovom »Geologija – veda prihodnosti«, rdeča nit panelne razprave pa je bila vloga geologije v slovenski družbi in njena prepoznavnost.

Geologija kot veda je ključna za gospodarski razvoj in podlaga za reševanje številnih družbenih in okoljskih izzivov. Vloga geologov, ki proučujejo geološko zgradbo ozemlja, je očitna ne le pri prepoznavanju in pridobivanju naravnih virov, kot so mineralne surovine, fosilna goriva in podzemna voda, pač pa tudi pri ponovni rabi in predelavi odpadnih surovin. Področje geologije je tudi proučevanje potresne dejavnosti in premikanja mas ob plazovih ali podorih, ob poplavah, izbruhih vulkanov ter drugih naravnih nevarnostih, da bi bila družba z njihovimi izsledki bolje pripravljena na nesreče in na ublažitev njihovih posledic. Geologija pomeni tudi poznavanje in razumevanje procesov na Zemlji, ki družbi pomaga pri obvladovanju okoljskih vprašanj v primeru onesnaženj, načrtovanja rabe prostora in upravljanja vodnih virov. Poznavanje zgodovine Zemlje, vključno z evolucijo, pomaga razumeti sedanje procese in napovedovati bodoče spremembe. Ocena geotehničnih in hidrogeoloških lastnosti ozemlja zagotavlja ključne informacije za načrtovanje in gradnjo infrastrukturnih projektov, kot so ceste, mostovi in predori, vse bolj pa se geologija uveljavlja tudi v turizmu. Tako na različnih področjih zagotavlja dragocene vpoglede v procese, vire in zgodovino Zemlje, kar pomembno prispeva k razvoju človeške družbe in oblikuje našo bolj trajnostno prihodnost. Pomembnost geologije se je pokazala tudi pri odpravi posledic avgustovskih ujm leta 2023, kjer so geologi opravili izjemno zahtevno in odgovorno delo.

O vlogi geologije v slovenski družbi in njeni prepoznavnosti so na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) pripravili okroglo mizo z naslovom »Geologija – veda prihodnosti«, ki so jo s svojimi razmišljanji sooblikovali ugledni slovenski geologi, ki danes delujejo na različnih strokovnih področjih v okviru državnih raziskovalnih, izobraževalnih in znanstvenih institucij ter agencij in ministrstev.

Na okrogli mizi so sodelovali (od leve proti desni): mag. Albin Križnič, ki naInštitutu za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO) vodi Oddelek za inženirsko geologijo in geomehaniko, dr. Vesna Zalar Serjun, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), dr. Meta Dobnikar, ki na Geološkem zavodu Slovenije vodi Oddelek Mineralne surovine in geokemija, prof. dr. Aleksander Horvat, predstojnik Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, Suzana Svetličič, vodja projekta za geotehniko na DRI – upravljanje investicij, in hidrogeolog Tadej Hiti iz Urada za stanje okolja na ARSO, kjer trenutno vodi Sektor za kakovost tal.

V razpravi, ki jo je povezovala izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, so se udeleženci strinjali, da bo treba povečati ugled geologije in njeno prepoznavnost v slovenski družbi. Geološka stroka se ne le pri nas, temveč tudi drugod po svetu že sooča s pomanjkanjem strokovnega kadra, hkrati pa tudi s premajhnim zanimanjem mladih za študij geologije. Za to, da si v družbi znova pridobi veljavo, kot ji to pritiče, mora čim prej poskrbeti za ureditev pravnih podlag za zakonodajni okvir geološkega dela, bolj aktivna pa bo morala biti tudi pri predstavljanju pomena geološkega dela za dobrobit celotne družbe. Z večjo angažiranostjo v strokovnih društvih, organiziranjem delavnic, izobraževanjem učiteljev na osnovnih in srednjih šolah ter ozaveščanjem laične javnosti bi povečali zanimanje za poklic geologa, z združevanjem geologov z različnih področij in institucij ter z omogočanjem izvajanja njihovega poslanstva pa bi si priborili tudi večji vpliv pri sprejemanju geološke in tudi gradbene zakonodaje ter pri spremembah podzakonskih aktov in pravilnikov.

Za več podrobnejših informacij vam je na voljo:

izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, uni. dipl. inž. geol., Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, T: 01 4704 607, M: 041 689 562, E: barbara.cencur@ntf.uni-lj.si

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane

Objavljeno

dne

Avtor

Med koncem tedna je bila vandalizirana izložba galerije v Ljubljani, v kateri je na ogled velika Banksyjeva razstava. A žal ni šlo za kakšnega grafitarja, ki bi imel kaj povedati, temveč zgolj za “mazača, ki je čez Banksyja napisal svoje ime”.

Iz galerije so sporočili, da niso začudeni, saj grafitarji povsod po svetu uničujejo in preslikavajo dela drug drugemu, v tem primeru pa ni šlo za nekoga, ki bi na ta način naredil kakšno novo umetnino, piše v sporočilu Agencije Kiosk.

Tagging na absolutnem dnu lestvice kakovosti grafitov
To se imenuje tagging in če lahko sploh rečemo, da obstaja neka lestvica kakovosti grafitov, spada tagging na absolutno dno te lestvice. Nekateri umetniki so sicer tudi tagging povzdignili na višjo raven, celo kaligrafijo. Nas pa je na žalost obiskal navaden vandal in naredil zmazek brez kakršne koli umetniške vrednosti ali sporočilnosti,” je dejal kustos David Rjazancev, vodja Galerije Deva Puri, ki je pripravila ljubljansko razstavo.

Izložba galerije, v kateri je na ogled Banksyjeva razstava. Foto: BoBo

Vandal, ki na ljubljanski grafitarski sceni velja za huligana
Rjazancev sicer imena vandala ni razkril, a je pripomnil, da na grafitarski sceni v prestolnici velja za “huligana, ki ni sposoben narediti dobrega grafita ali vsaj nasloviti kakšne pomembne družbene ali osebne teme, kot to recimo počne Banksy in veliko drugih grafitarjev“.

Kmalu tudi prostor, ki bo na razpolago grafitarjem
V okviru razstave Banksy v Ljubljani bo v kratkem zaživel tudi nov prostor, ki bo na voljo domačim grafitarjem. “Na ta način se bo lahko z njihovimi deli spoznala tudi širša domača javnost in se naučila ločiti umetnost od vandalizma,” so še sporočili iz Agencije Kiosk.

Razstava je še do 21. aprila na ogled na Čopovi 14 v prostorih nekdanje trgovine z obutvijo, kjer so vzpostavili galerijo pop up. Razstavljena dela prihajajo iz zasebnih zbirk iz Evrope in Slovenije. Na ogled je več kot 100 Banksyjevih del in tudi del umetnikov, ki so vplivali nanj ali pa so z njim sodelovali pri različnih projektih.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

Objavljeno

dne

Avtor

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti. Izjave so bile prvi Pogačarjev “delegiran performans”.

Razstava, s katero P.A.R.A.S.I.T.E zaznamuje 30 let svojega delovanja, bo predstavila tudi istoimensko, jubilejno publikacijo muzeja sodobne umetnosti. Izjave P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti, so bile izvorno postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi prevpraševale strategije moči, ki jih izvajajo lokalni umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space in je sestavljen iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med letoma 1995 in 2009.

Civilisti postanejo umetniki performansa
Javno akcijo so spremljala natančna navodila, kako naj dogodek poteka. Izveden je bil štirikrat konec junija in v začetku julija 2021. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev, so pojasnili v muzeju sodobne umetnosti.

Kaj je novi parazitizem?
Tega je, kot so spomnili, Pogačar ustanovil leta 1990 in ga oktobra 1993 z izdajo javnega manifesta preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti, je bil tako eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih.

V muzeju P.A.R.A.S.I.T.E., ki ga je ustanovil leta 1993, se Pogačar osredinja na nedoločenosti in transformacije v družbenih sistemih. Zanimajo ga področja paralelne ekonomije, neo-enokolonializma, samoorganiziranja urbanih manjšin, arhitekture naredi-sam, transformacije javnega prostora in podobno. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art

Ob 30-letnici delovanja muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. je izšla istoimenska publikacija, ki jo je uredil Pogačar. Vključuje celovito vizualno dokumentacijo najpomembnejših akcij in posegov ter teoretični besedili Suzane Milevske in Igorja Zabela o presečišču med izobraževalnim, institucionalnim in umetniškim vidikom Pogačarjevega dela. Omenjeno publikacijo bodo predstavili tudi ob razstavi v New Yorku, ki jo bo pospremil še pogovor med Tadejem Pogačarjem in kustosinjo razstave Suzano Milevsko.

Tadej Pogačar (1960) je mednarodno priznan umetnik. Končal je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, pozneje novega institucionalizma. Prve intervencije v muzeje kažejo specifično naravo umetnikovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvijo. Je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc. Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah v Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki. Ena od njegovih najvidnejših javnih projektov sta Kralji ulice in CODE:RED, ki je doživel tudi mednarodni uspeh.

Nadaljuj z branjem
Dizajn5 dni nazaj

Oblikovalska nagrada za mobilno enoto Ilustratorski kot tandema Sara&Sara 

Ilustratorski kot, ki sta ga za Center ilustracije oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica, združeni v tandemu Sara & Sara,...

Arhitektura1 teden nazaj

Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir

Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Energetska prelomnica v EU: reforme poskrbele za stabilne cene in čisto energijo

Evropska unija je doživela prelomni trenutek na področju energetike. Obsežne reforme elektroenergetskega in plinskega trga prinašajo potrošnikom stabilnejše cene energije...

RAZSTAVA3 tedni nazaj

Na Portugalskem poklon razstavi o Stanku Bloudku

Portugalski muzej letalstva in Tehnični muzej Slovenije sta z razstavami zaznamovala 100 let prvega preleta Atlantika. Portugalsko muzejsko združenje je...

DOGODKI4 tedni nazaj

V Centru Rog pregledna razstava ob 20-letnici kolektiva Oloop

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška,...

ZELENA ENERGIJA4 tedni nazaj

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka,...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 mesec nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 mesec nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

POPULARNO