Prejemnica naziva inženirka leta 2025 je dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v podjetju Dewesoft. Na slavnostni razglasitvi Inženirka leta 2025 so zbrane v Cankarjevem domu nagovorili predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer.

V središče izbora organizatorji postavljajo odliko ali potencial izbrane inženirke leta, da je zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. To so letos prepoznali v dr. Evi Pirc: »Eva je vzor, da ustvarjalni duh v inženirstvu ne le obstaja, temveč tam resnično zaživi. Njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov: tehnike in domišljije. A Eva poudarja: ‘Kam pa pridemo brez domišljije?’ Ta misel je jedro njenega poslanstva. Mladim želi približati inženirstvo kot ustvarjalen poklic. Kot delo, v katerem znanje, ki ga poganja domišljija, premika meje. In spreminja svet na bolje.« Doktorica elektrotehnike kot razvojna inženirka v podjetju Dewesoft načrtuje in testira elektronska vezja ter razvija nove tehnološke rešitve.
Eva Pirc, inženirka leta 2025, je ob razglasitvi poudarila: »Otroci bi se morali z inženirstvom spoznavati že prej in ne samo po naključju. Več bi morali narediti za ohranjanje njihove domišljije in igrivosti tudi kasneje med šolanjem. Pri meni je bilo razumevanje ključno. Le če stvari razumeš, lahko na tem delaš še naprej. Tam se odpre polje domišljije in inovacij.«

Vidnost ustvarja možnost, možnost pa prihodnost
Častna pokroviteljica izbora in osrednja govornica na dogodku predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, je vsem zbranim, predvsem pa 10 nominirankam, položila na srce: »Vidnost ustvarja možnost, možnost pa prihodnost. Prav zato je tako zelo dragoceno, da se inženirke povezujete z mladimi, ki še zlasti potrebujejo našo podporo in oporo. Kajti prihodnost se začne tam, kjer otrok začuti varnost, sprejetost in spodbudo. Vse to tudi sama opažam, ko se pogovarjam s sodelujočimi v projektu od Alje do Žana, ki ga izvaja moja Fundacija Alma.«Izpostavila je tudi izjemno odgovorno poslanstvo inženirk: mlade navdihniti, jim zagotoviti pomembne informacije in jih opogumiti, da bodo samozavestno raziskovali, spoznavali sami sebe ter ob podpori staršev, učiteljev, mentorjev in skupnosti razvili svoje talente v odličnost.

Domišljija kot iskra znanju

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, predsednica uprave Siemens Hrvaška in direktorica Siemens Srbija ter pobudnica izbora Inženirka leta, je v uvodnem nagovoru izpostavila: »Za rdečo nit današnjega dogodka smo izbrali domišljijo – tudi zato, ker jo v Sloveniji pogosto podcenjujemo. A prav domišljija je most med tem, kar je, in tem, kar lahko postane. Domišljija ni nasprotje znanju – je njegova iskra. Ko se sreča z znanjem, izkušnjami in pogumom za odločanje, nastanejo rešitve. Takšne, ki premikajo in spreminjajo podjetja, panoge in družbe.«

Potrebujemo ljudi, ki pokažejo ‘kako’, ne samo ‘zakaj’
»Nominiranke in prejemnice naziva inženirka leta dokazujejo, da za dekleta in ženske v tako imenovanih STEM poklicih ni omejitev, kar je še vedno pogost stereotip. Zato vsi, od staršev, sorodnikov do učiteljic, učiteljev, profesoric, profesorjev spodbujajmo deklice in dekleta, da razvijajo svojo naravoslovno in tehnično nadarjenost, ki bo skozi izobraževanje prerasla v talent,« je poudaril dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer pa je dodala: »Inženirke rušijo stereotipe tam, kjer je to najtežje – v realnem svetu, z lastnim zgledom. Naslednji korak ni le navduševanje mladih, ampak konkretno prenašanje znanja in samozavesti tudi na odrasle. Inženirke lahko pri tem naredijo ključno razliko, saj govorijo iz prakse in pokažejo, da tehnologija ni abstraktna, ampak uporabna. Ko govorimo o digitalni preobrazbi, potrebujemo ljudi, ki pokažejo ‘kako’, ne samo ‘zakaj’.«

Metodologija izbora: inženirka leta po izboru štirih komisij
Na odločitev, katera od letošnjih desetih nominirank predstavlja največji zgled in je navdih mladim dekletom, so s svojimi glasovi enakovredno vplivale štiri komisije: osem generacij vseh dosedanjih nominirank za priznanje inženirka leta, predstavniki medijev, dijakinje in učitelji iz konzorcija gimnazij ter šolskih centrov Inženirke in inženirji bomo! ter predstavniki organizatorja in partnerjev izbora Inženirka leta. V središče izbora organizatorji postavljajo odliko ali potencial izbrane inženirke leta, da je kot inženirka zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.

Deset nominirank za inženirko leta 2025
V letošnji izbor nominirank za inženirko leta 2025 so se uvrstile (po abecednem vrstnem redu imen): Ajda Zavrtanik Drglin, programerka in vodja delovne skupine za umetno inteligenco v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK); Barbara Kalšek, vodja gradbišča v podjetju Pomgrad; Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike v podjetju Dewesoft; Iza Resnik Strozak, managerka za kakovost in okoljev podjetju MM Količevo; Kaja Jaklin, podatkovna inženirka specialistka in vodja ekipe v podjetju GEN-I; Manca Krumpačnik, raziskovalka strokovnjakinja jr. v podjetju Plastika Skaza; Marta Pregl, višja ekspertinja procesnih tehnologij v podjetju Lek, članu skupine Sandoz; Nuša Bremec, tehnologinja orodjarne v podjetju MAHLE Electric Drives Bovec; Rebeka Danica Pacek, konstrukterka naprav v podjetju Iskra PIO; Tadeja Volaušek, vodja kemijskih in tehnoloških projektov v podjejtu Nanoten.

Izbor je osmič potekal v soorganizaciji revije IRT3000 in družbe Mediade ter sodelujočih partnerjev. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih od leta 2012 navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.  

Več o izboru na spletni strani Inženirka leta.

V prostorih Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik danes poteka tradicionalna, že 23. mednarodna humanitarna akcija slikopleskarjev, v kateri je letos moči združilo 99 domačih in tujih slikopleskarjev ter slovenska podjetja, ki so za njeno izvedbo prispevala barve, pleskarsko orodje ter potrebne zaščitne materiale. Dogodka se je v družbi predsednika OZS Blaža Cvara, župana Občine Hrastnik Marka Funkla in ambasadorja Petra Kauzerja udeležil tudi gospodarski minister Matjaž Han, vsi pa so tudi sami poprijeli za valjčke in simbolično prepleskali stene v eni od učilnic. Dela bodo na šoli potekala do 17. ure, zvečer pa bodo na zaključni prireditvi s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali učenci šole, udeležencem še slovesno podelili priznanja.

Za letošnjo akcijo je Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS izbrala zasavsko regijo in hrastniško osnovno šolo, kjer se je že zgodaj zjutraj zbralo 55 domačih in 44 tujih slikopleskarjev iz petih evropskih držav – Avstrije, Madžarske, Irske, Češke in Slovaške. Spremlja jih 26 vajencev in dijakov slikopleskarskih šol, med njimi sedem iz Šolskega centra Kranj. Sekcija v okviru promocije poklica tudi letos organizira učne delavnice za učence zadnje triade, kjer pod vodstvom izkušenih mojstrov spoznavajo pleskarska orodja, materiale in tehnike nanašanja barv.

Slikopleskarji bodo na šoli prepleskali več kot 4.000 kvadratnih metrov površin in opravili kar 1.100 prostovoljnih delovnih ur. Priizvedbi imajo ključno vlogo podjetja, brez katerih humanitarne akcije ne bi mogli izpeljati. JUB, najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv, ki letos praznuje 150-letnico, je za prenovo 30 učilnic zagotovil 2.700 litrov barv JUPOL. Akcijo so z donacijami podprla še podjetja Žima, Saint-Gobain, ITL ter turistična agencija Abctours, ki skrbi za prevoze dijakov in tujih udeležencev. Pri organizaciji je aktivno sodelovala tudi OOZ Hrastnik. Po besedah inž. Matjaža Majdiča, predsednika sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS, vrednost letošnje akcije dosega 100.000 evrov.

Predsednik OZS Blaž Cvar je na srečanju z novinarji poudaril: »Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo izjemno ponosni na naše slikopleskarje, ki že 23 let skozi to veliko humanitarno in prostovoljsko akcijo izkazujejo svojo srčnost, solidarnost in predanost delu. Vsako leto zadnji petek v novembru brezplačno prenovijo eno izmed javnih ustanov, pri čemer vanjo vložijo svoj prosti čas, znanje in bogate izkušnje. Od leta 2014 to akcijo izvajajo skupaj s kolegi iz Evrope, kar kaže na mednarodno povezanost stroke in prizadevanja za profesionalizacijo poklica.« Izpostavil je tudi, da je za prihodnost panoge izjemnega pomena povezovanje mojstrov slikopleskarjev z mladimi – dijaki in vajenci slikopleskarskih šol, ki s takimi akcijami dobijo priložnost, da si pod budnim očesom mojstrov pridobijo praktične delovne izkušnje in spoznajo inovativne materiale, ki jih podjetja ponujajo na tržišču: »Doslej so s to tradicionalno akcijo slikopleskarji skupaj s podjetji podporniki javnim ustanovam, kot so šole, vrtci in bolnišnice, donirali že več kot 1,1 milijona evrov, kar je res impresivna številka, ki si zasluži vse naše spoštovanje.«

Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je v svojem nagovoru dodal: »Na ministrstvu z velikim zadovoljstvom spremljamo prizadevanja OZS, ki z dobro organizacijo in znanjem krepi kadrovski bazen v ključnih obrtnih in gradbenih poklicih ter povezuje šole z gospodarstvom. Ta humanitarna akcija, ki jo slovenski slikopleskarji ustvarjajo skupaj s podjetji, je odličen primer, kako se strokovnost in solidarnost lahko združita v dobro skupnosti. Veseli me, da ta slovenski model zdaj uporabljajo že v petih evropskih državah. Z akcijo javnim ustanovam vsako leto prihranite pomembna sredstva in hkrati krepite ugled naše obrtne tradicije doma in v tujini. Vsem sodelujočim iskreno čestitam in se zahvaljujem za vaš neprecenljiv prispevek.«

Vlogo JUB-a, glavnega sponzorja akcije, je predstavil izvršni direktor Željko Kovačevič: »V JUB-u smo ponosni, da že 23 let ostajamo največji podpornik te humanitarne akcije, v okviru katere zagotovimo vse potrebne barve in premaze ter strokovno barvno študijo za prenovo javnih ustanov. Letos, ko praznujemo 150-letnico podjetja, nas še posebej veseli, da lahko jubilej obeležimo z barvito prenovo učilnic hrastniške osnovne šole. Kot najstarejši slovenski proizvajalec barv v projektu sodelujemo z izdelki iz naše najuspešnejše družine JUPOL, za prenovo več kot 4.000 m² šolskih površin pa smo prispevali 2.700 litrov barv v izbranih odtenkih. V vseh teh letih smo z okolju in zdravju prijaznimi izdelki pomagali prenoviti številne bolnišnice, porodnišnice, šole in vrtce ter tako vračamo okolju del tistega, kar ustvarimo. Posebej bi izpostavil tudi odlično sodelovanje z OZS in sekcijo slikopleskarjev, ki jo v okviru JUB Akademije podpiramo z izobraževanji in predstavitvami inovativnih rešitev. Veseli smo, da bodo naše barve tudi v prihodnje razveseljevale učence in zaposlene na tej šoli.«

V Hrastniku je izbor njihove osnovne šole za izvedbo letošnje akcije požel veliko navdušenja. Ravnateljica Polona Dolanc je v imenu 484 učencev in 109 zaposlenih izrazila sodelujočim veliko zahvalo: «Izjemno smo veseli, da nam bodo v enem dnevu z lepimi pastelnimi odtenki brezplačno prepleskali vseh 30 šolskih učilnic, za kar bi sicer potrebovali več let. Vzdrževanje šole s pleskarskimi deli je nujno, a ga zaradi zahtevnosti izvajamo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Zdaj bo šola prenovljena v celoti, zato se vsi že veselimo ponedeljka, ko bomo vstopili v prijetno, barvno osveženo učno okolje. Za ves trud, ki ga vlagajo v prenovo naše šole, se vsem sodelujočim iz srca zahvaljujemo.«

Ravnateljici pritrjuje tudi župan Marko Funkl: »Šola, ki je bila v preteklosti delno zgrajena s prispevki občanov, bo danes prepleskana s prostovoljnim delom in družbeno odgovorno akcijo obrtnikov in pokroviteljev. To je močno sporočilo, da so vrednote sodelovanja in solidarnosti še žive ter bodo polepšale učno okolje našim učenkam, učencem in učiteljem. Občina Hrastnik izreka veliko zahvalo za to plemenito gesto.«

Dogodek je kot ambasador akcije popestril tudi Peter Kauzer, nekdanji učenec šole in  eden najuspešnejših slovenskih kajakašev na divjih vodah.

Foto: Anže Petkovšek

V Avditoriju Portorož je ta vikend potekala že 42. mednarodna konferenca Piranski dnevi arhitekture (PIDA), tokrat pod naslovom »Je arhitektura nevtralna?«. Kot poudarja predsednica organizacijskega odbora PIDA Maja Ivanič, tema izpostavlja dejstvo, da arhitektura nikoli ni sama sebi namen, temveč aktivno soustvarja pogoje bivanja in vpliva na način, kako uporabljamo prostor.

Po njenih besedah je ključno, da tudi širša javnost razume razliko med kakovostno in nekakovostno arhitekturo:
»Dobra arhitektura temelji na raznolikosti in spoštovanju kulturne identitete, medtem ko slaba arhitektura obliko postavlja pred uporabnost in širši družbeni interes.«

Prostor kot skupna vrednota, poudarja Ivanič, zahteva odgovorno ravnanje vsakega posameznika, še posebej v času vse hitrejših prostorskih in okoljskih sprememb.

Mednarodni dogodek z eno najdaljših tradicij v Evropi

Piranski dnevi arhitekture sodijo med arhitekturne dogodke z najdaljšo tradicijo na svetu – neprekinjeno potekajo od leta 1983, na pobudo slovenskih arhitektov. Letošnjo konferenco spremlja častno pokroviteljstvo Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, kar dogodku dodatno potrjuje prestiž in strokovno težo.

Ob konferenci se v razstavišču Monfort odpira tudi tradicionalna Razstava nagrade Piranesi, na kateri je letos predstavljenih 87 arhitekturnih projektov iz evropskih držav, izbranih s strani nacionalnih in študentskih selektorjev. Na ogled so tudi rezultati študentske delavnice PIDA 2025.

Glavna nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak (OKKA arhitekti)

Na osrednji podelitvi nagrad v soboto je mednarodna žirija letošnjo glavno nagrado Piranesi podelila madžarskemu biroju OKKA arhitekti za projekt Hiša in čebelnjak, ki stoji v okolici Blatnega jezera.

Avtorja projekta, Peter Szabo in Emese Galamb, sta v zasnovi subtilno prepletla tradicionalne lokalne gradbene prakse in sodobne arhitekturne principe. Žirija v obrazložitvi izpostavlja prepoznaven dialog med materiali in prostorskimi koncepti:

»Novi betonski zidovi po izraznosti spominjajo na lokalne tehnike zbite zemlje s sledovi obstoječih kamnitih zidov. Prefinjen tektonski izraz briše mejo med notranjostjo in zunanjostjo ter omogoča doživljanje vaške krajine iz notranjosti hiše.«

Projekt odlikuje natančno razumevanje konteksta, premišljena raba materialov in arhitektura, ki povezuje krajinsko identiteto z bivalnimi potrebami sodobnega uporabnika.

Mednarodni priznanji in študentska nagrada

Poleg glavne nagrade sta bili podeljeni tudi dve mednarodni priznanji:

• Prvo priznanje Piranesi:
  Projekt Pokopališče Ankaran
  Arhitektura: VOID arhitektura, krajinska zasnova: studio AKKA
  Projekt odlikuje občutljiva interpretacija prostora spomina ter izčiščena integracija arhitekture in krajine.
• Drugo priznanje Piranesi:
  Center kreativnih industrij in inovacij Ložionica ter stavba e-uprave, Beograd
  AKVS arhitektura
  Žirija je izpostavila urbani vpliv projekta, ki uspešno revitalizira industrijsko dediščino in jo reinterpretira za sodobne programe.

Študentsko priznanje Piranesi 2025 je prejela Ela Grasselli za projekt Dve dolgi hiši, ki je po oceni žirije izstopal po konceptualni jasnosti in prostorski občutljivosti.

Razstava v Monfortu odprta do 30. decembra

Razstava Nagrade Piranesi 2025 je v razstavišču Monfort na ogled do 30. decembra, obiskovalcem pa ponuja vpogled v najnovejše trende evropske arhitekture, nagrajene projekte ter sveže študentske interpretacije prostora.