Natalijina hiša, ki stoji na vzhodnem robu Štanjela, je po dveh desetletjih ponovno odprla vrata. Nekdanji objekt ob Ferrarijevem vrtu, ki ga je skupaj z okolico zasnoval arhitekt in urbanist Maks Fabiani, je z obnovo dobil novo vsebino in pomembno vlogo v življenju kraja. Prenova je prinesla novo vstopno točko v Ferrarijev vrt, prostor za predstavitev Fabianijeve dediščine ter stičišče domačinov in obiskovalcev.

V pritličju hiše je urejen informacijski center za obiskovalce, prvo nadstropje pa gosti večjezično stalno razstavo o življenju in delu Maksa Fabianija. Del prostora je namenjen tudi srečevanju in dejavnostim lokalne skupnosti. Župan občine Komen Erik Modic ob tem poudarja, da turizem poleg pozitivnih učinkov prinaša tudi izzive za domačine. Po njegovih besedah želijo s prenovo Štanjelcem vrniti del prostora za druženje, ustvarjanje in povezovanje ter s tem še dodatno okrepiti lokalno skupnost.

Novo pridobitev pozdravljajo tudi člani domačih društev. Livija Fabjan iz Kulturno-etnološkega društva Venček meni, da bo hiša postala pomembno središče njihovega delovanja. Tradicija izdelovanja venčkov ima v kraju dolgo zgodovino, od leta 2013 pa je spletanje venčkov vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Kot pravi, domačini verjamejo, da venčki simbolično varujejo pred nesrečami, ognjem in drugimi nevarnostmi.

V drugem nadstropju so predstavljeni Fabianijevi izumi, zamisli in tehnične rešitve. Med zanimivejšimi elementi je še danes delujoči vodovodni sistem, ki oskrbuje bazen v Ferrarijevem vrtu. Obiskovalci si lahko v posebnem prostoru natočijo tudi kozarec vode iz javnega vodovoda, ki velja za del Fabianijeve dediščine in premišljenega načrtovanja prostora.

Natalijino hišo bo v imenu občine upravljala Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov. Njena direktorica Karmen Rodman poudarja, da prenovljeni objekt pomembno prispeva k identiteti Štanjela ter povezuje zgodovinsko dediščino s sodobnim časom. Po njenem mnenju takšni projekti omogočajo, da stik z zgodovino ostaja živ tudi za prihodnje generacije.

Obnova Natalijine hiše, poimenovane po soprogi enega izmed Fabianijevih nečakov, je stala približno 900 tisoč evrov. Ob odprtju je objekt prejel tudi mednarodni okoljski znak Zeleni ključ, ki potrjuje zavezanost trajnostnemu razvoju in odgovornemu upravljanju turističnih vsebin.

Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so ga zasnovali v biroju Vidic Grohar Arhitekti. Priznanje so podelili v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2026 v finskem mestu Oulu.

Kot izhaja iz utemeljitve Nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, nagrajeni projekt posebej izstopa po premišljeni začasni preobrazbi in oživitvi industrijskega kompleksa. Prepričal je predvsem s tem, da »z nizom natančnih in stroškovno učinkovitih posegov na novo opredeljuje razmerje med trajnostjo in ponovno rabo ter ustvarja zaporedje prilagodljivih in vključujočih prostorov, ki širijo kulturno življenje mesta«, so sporočili iz Fundacije Mies van der Rohe.

Projekt, ki premišljeno povezuje trajnost in preobrazbo

Med finalisti je nadomestna Drama izstopala po svoji sposobnosti, da vstopa v dialog z obstoječimi strukturami kot z živimi arhitekturnimi artefakti in s tem odpira nove možnosti razumevanja odnosa med trajnostjo in spremembo. Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti deluje že drugo sezono.

Poleg nadomestne Drame je priznanje prejela tudi prenova kongresnega centra iz 50. let prejšnjega stoletja Charleroi Palais des Expositions v Belgiji, pod katero sta se podpisala arhitekturna studia AgwA in AjdvivagwA.

Žirija je nagrajena projekta izbrala med kar 410 nominiranimi deli. Po ogledu projektov in obsežnih strokovnih razpravah je pri obeh prepoznala arhitekturo, ki deluje z obstoječimi danostmi, sprejema omejitve in na novo opredeljuje možnosti preobrazbe, ponovne rabe ter prenove v sodobnem evropskem prostoru.

Nagrajena primera kot odsev sodobnih arhitekturnih usmeritev

V obrazložitvi so pri fundaciji zapisali, da projekta razkrivata vzporedna pristopa k posegom v grajeno okolje večjega merila, pri katerih delo z obstoječim postaja temelj inovacije. Po njihovem mnenju dokazujeta, kako lahko arhitekturna inteligenca podedovane strukture preoblikuje v prilagodljive in pomenljive prostorske infrastrukture, sposobne podpirati nove rabe in kolektivne izkušnje.

Po navedbah fundacije nagrajena projekta tvorita tudi »koherenten sklop, ki odraža ključne smeri sodobne arhitekture«.

Nagrajenca sta ob podpori programa Ustvarjalna Evropa na Finskem razglasili Fundacija Mies van der Rohe in Evropska komisija.

Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.

Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.

Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.

Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.

Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.