Danes je Ljubljana doživela zgodovinski trenutek – slavnostno odprtje Športnega centra Ilirija, največje športne investicije v prestolnici v zadnjih 15 letih. Dogodka so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik vlade Robert Golob, minister za gospodarstvo Matjaž Han in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac.

Poseben čar odprtju so dodali slovenski plavalni šampioni, vključno s Petrom Mankočem in Nežo Klančar, ki sta s simboličnim prvim skokom v vodo uradno zaznamovala začetek delovanja novega olimpijskega bazena.

Poleg uradnih govorov in predstavitve arhitekturne vizije prenovljene Ilirije so se obiskovalci lahko udeležili vodenih ogledov kompleksa, kjer so si lahko ogledali najsodobnejše športne objekte. Za glasbeno popestritev dogodka so poskrbeli priznani slovenski glasbeniki, med njimi Raiven, Magnifico in Jan Plestenjak. Vzporedno s slovesnostjo je pred vhodom v kompleks potekal tudi protest opozicijske stranke Pirati, ki so opozarjali na domnevne nepravilnosti pri gradnji in financiranju projekta.

Arhitekturni koncept in integracija v urbano okolje
Nov športni kompleks se nahaja na zgodovinski lokaciji Ilirije, ki sega v leto 1929. Zasnova prenovljenega centra je rezultat arhitekturnega natečaja, pri katerem je zmagal avstrijski arhitekt Peter Lorenz iz studia Lorenz Ateliers. Projekt je zasnovan tako, da upošteva zahteve sodobne športne infrastrukture, hkrati pa ohranja kulturno dediščino območja. Obstoječe pročelje Bloudkove stavbe je bilo restavrirano in vključeno v novi objekt kot pomemben arhitekturni element. Vhodni del objekta ponuja javni trg s kavarnico in dostopom do Bloudkovega muzeja, kar poudarja povezavo med preteklostjo in sedanjostjo.

Osrednja pridobitev – prvi pokriti olimpijski bazen
Glavna arhitekturna pridobitev je 50-metrski olimpijski bazen s tribuno za približno 1000 gledalcev, ki omogoča organizacijo mednarodnih plavalnih tekmovanj. Poleg glavnega bazena je v sklopu kompleksa tudi ogrevalni 25-metrski bazen ter manjši čofotalnik za najmlajše obiskovalce.

Olimpijski bazen je oblikovan z mislijo na energetsko učinkovitost – streha objekta je opremljena s sončno elektrarno, celoten kompleks pa je zasnovan kot skoraj ničenergijska stavba. Z uporabo naprednih izolacijskih materialov in sistemov za izrabo odpadne toplote se objekt uvršča med energetsko najnaprednejše športne objekte v Sloveniji.

Večnamenska zasnova in funkcionalnost prostora
Poleg plavalnega dela kompleks vključuje večnamenske športne objekte:

• Dvorane za rokomet, košarko in odbojko,
• Borilno dvorano in plesni center,
• Atletsko stezo s šestimi progami,
• Zunanja igrišča za košarko, rokomet in odbojko na mivki.

Povezanost s parkom Tivoli je dosežena preko novega Lattermanovega podhoda, ki zagotavlja varen prehod za pešce, kolesarje in invalide ter prispeva k boljši dostopnosti centra.

Dolga pot do realizacije
Projekt Ilirije sega v leto 1999, ko je bila prvič postavljena ideja o gradnji novega športnega kompleksa. Po več kot 25 letih čakanja in številnih administrativnih ter finančnih izzivih je bila gradnja končno zaključena. Investicija, vredna 62,5 milijona evrov, je bila v celoti financirana iz javnih sredstev, pri čemer je ljubljanski župan Zoran Janković poudaril, da je večina dodatnih stroškov nastala zaradi nepredvidenih del, ki so bila nujna za kakovostno izvedbo projekta.

Odzivi javnosti in prihodnost kompleksa
Otvoritev športnega centra je pritegnila številne ugledne goste, vključno s predsednikom vlade, županom Ljubljane in vodstvom Olimpijskega komiteja Slovenije. Navdušenja ne skrivajo niti ljubljanski plavalni klubi, ki končno dobivajo enakovredne pogoje za treninge in tekmovanja.

Kljub izjemnemu arhitekturnemu in funkcionalnemu dosežku pa projekt ni minil brez kritik. Pomanjkljivost bazena je njegova premajhna globina za umetnostno plavanje, zaradi česar si plavalna zveza prizadeva za dodaten podvodni zvočni sistem, ki bi omogočal vsaj kakovostno vadbo.

Športni center Ilirija je tako pomembna pridobitev za Ljubljano in širšo regijo. S svojo arhitekturno dovršenostjo, energetsko učinkovitostjo in funkcionalno zasnovo bo prispeval k razvoju športa in izboljšanju urbanega okolja prestolnice. V prihodnosti bo objekt gostil številna državna in mednarodna tekmovanja ter služil kot pomembno športno in družabno središče mesta.

Mesec dni po odprtju letošnje Evropske prestolnice kulture je znano, koliko je stala slovesnost ob odprtju. Po poročanju Primorskih novic so Zavod GO! 2025 in PromoTurismoFVG ter v manjši meri občini skupno porabili približno dva milijona evrov. Od te vsote je slovenska stran plačala skoraj milijon.

Celodnevni dogodek z naslovom Od postaje do postaje je sooblikovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Povezal je pet glavnih in številna manjša prizorišča v Novi Gorici in Gorici ter ponudil množično čezmejno povorko v spremstvu pihalnih orkestrov od ene do druge železniške postaje s spremljevalnimi dogodki društev in ustvarjalcev po ulicah in trgih obeh mest. Vrhunca dogajanja sta bila prireditev na Trgu Evrope in umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja.

Glavna financerja sta bila Zavod GO! 2025 na slovenski in PromoTurismoFVG, ki opravlja storitve za pokrajino Furlanijo – Julijsko krajino, na italijanski strani, obe občini sta prispevali manjši del.

Kot so neuradno izvedeli pri Primorskih novicah, je italijanska stran, ki je plačala dogajanja v Gorici in na Trgu Evrope, za vse skupaj odmerila dober milijon evrov.

Slovenska stran je plačala slab milijon evrov. V Zavodu GO! 2025 so pojasnili, da je bil proračun osrednje slovesnosti na trgu Edvarda Kardelja pred novogoriško občino in Bevkovem trgu nekaj manj kot 800.000 evrov, približno 150.000 evrov pa je šlo za honorarje nastopajočih. Med večjimi produkcijskimi stroški je skoraj 47.000 evrov stal podij za zavarovanje trave na prizorišču, postavitev odra je stala 44.000 evrov, projektorji za mapping 40.000 evrov, dodatno 24-urno varovanje pa 47.000 evrov.

Po “nepisanem pravilu” naj bi slovesnost pogoltnila deset odstotkov celotnega proračuna
Kot so še zapisali, ima Zavod GO! 2025 za obdobje petih let proračun približno 20 milijonov evrov, od tega za delovanje okvirno dva milijona. “Če velja v družini EPK nepisano pravilo, da stroški otvoritvene slovesnosti znesejo okoli deset odstotkov celotnega zneska proračuna, tedaj GO! 2025 lahko zatrdi, da mu je z veliko manj skupaj s partnerji uspelo pripraviti celodnevno prireditev, ki je v živo navdušila 50.000 obiskovalcev, z neposrednimi televizijskimi prenosi in javljanji s skupno več urami programa na dveh nacionalnih televizijah, RTV Slovenija in RAI, pa še veliko več gledalcev in gledalk. K temu lahko prištejemo še številne infrastrukturne investicije zaradi EPK, ki so za primerjavo že krepko presegle 200 milijonov vrednosti v obeh mestih in bodo v mestu ostale trajno tudi po odprtju,” so še zapisali v Zavodu GO! 2025.

Kako sta gospodarili lanski prestolnici?
Za primerjavo so podali tudi nekaj podatkov o EPK-ju lanskega leta. Bad Ischl je tako od 31 milijonov evrov vseh sredstev za delovanje porabil sedem milijonov, za uvodni spektakel, ki si ga je ogledalo približno 5500 obiskovalcev, pa približno 1,4 milijona evrov. Investicij v infrastrukturo ni bilo.

Estonski Tartu je imel skupno na voljo 26 milijonov sredstev in je za delovanje porabil malo manj kot tri milijone. Uvodni spektakel je stal približno 920.000 evrov in pritegnil več kot 10.000 obiskovalcev. Večjih naložb v infrastrukturo ni bilo.

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še odpravljajo pomanjkljivosti na podlagi tehničnega pregleda. Ljubljanski župan Zoran Janković predvideva, da bodo uporabno dovoljenje pridobili med petim in 10. marcem. Natančnega datuma odprtja pa še ni želel razkriti.

Župan Zoran Janković je na redni novinarski konferenci dodal, da bo dodaten čas prišel prav tudi zaradi opreme, ki je bila naročena pozneje po drugi pogodbi, saj del opreme iz tujine prihaja počasi. Gradnja bazena na Iliriji v Ljubljani, ki je bil skupaj z dodatnimi objekti vreden 62,5 milijona evrov z DDV, je bila sicer že pred časom končana. Zapletlo pa se je pri tehničnem pregledu, na podlagi katerega pristojni izdajajo uporabno dovoljenje.

Časovnica gradnje se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih tednih tudi samo odprtje objekta. To bi moralo po prvotnih načrtih potekati 30. januarja. Janković je sicer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na tehničnem pregledu nekaj dni pred prvotno napovedanim odprtjem sporočil, da se to zamika in bi lahko bilo februarja. Zdaj je predvideno za marec.

Po odprtju načrtujejo dneve odprtih vrat, kjer bodo Ljubljančanom predstavili Ilirijo, redno pa naj bi športni center začel delovati pet dni po uradnem odprtju.
Janković je znova ponovil, da ne gre le za prvi pokriti olimpijski bazen v prestolnici, ampak tudi za pomožni bazen in čofotalnik. V sosednjem objektu pa bodo rokometna, košarkarska in odbojkarska dvorana, dvorana za borilne športe in plesni center. Na zunanji površini proti Narodnem domu bodo medtem rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkaški igrišči ter atletska steza s šestimi progami. Kompleks pa bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.

Na vrsti nov športni objekt: atletski center ŽAK v Šiški

Drugi veliki športni objekt, ki bo nastal v Ljubljani, je novi Atletski center na območju sedanjega stadiona ŽAK v Šiški. Občina je na razpis za izvedbo vseh gradbeno obrtniških del in zunanje ureditve prejela štiri ponudbe, ki pa so bile previsoke, zato je vse zavrnila. Najnižja ponudba znaša 99 milijonov evrov, ocena mestne občine za izvedo predvidenih del pa je 70 milijonov evrov, je danes povedal Janković.

Marca bodo z vsemi štirimi izvajalci izvedli pogajanja. “Bomo pa videli, ali bomo zadovoljni s številko,” je dodal. S kakšno ponujeno ceno bi bili zadovoljni, danes župan ni želel povedati.

Če bodo izvajalca in vso potrebno dokumentacijo zbrali v aprilu, Janković načrtuje, da bi se gradnja atletskega centra, ki bo v tem trenutku največja naložba v športno infrastrukturo v državi, lahko začela prvi dan po zaključku nogometne državnega prvenstva, torej 25. maja.

Ob tem je pojasnil, da bodo morali preseliti Nogometni klub Bravo, ki trenutno igra na stadionu ŽAK. Kam se bo trenutno drugouvrščena ekipa v prvi nogometni ligi preselila, se bodo pogovarjali, ko bo izvajalec izveden v delo in bodo ugotovili, koliko prostora bodo potrebovali za gradnjo. Ena od možnosti je namreč tudi, da bi nogometaši trenirali na enem od trenutnih pomožnih igrišč.

25. maja načrtujejo tudi začetek popolne prenove zelenice na nogometnem stadionu Stožice, zanjo pa bodo imeli 40 dni časa, je povedal Janković. Po prenovi ocenjuje, da v Stožicah ne bodo dovolili treningov, ampak le nogometne tekme Olimpije in slovenske reprezentance.

Janković je dodal še, da Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bodo na razpis za državno sofinanciranje gradnje športnih objektov prijavili pet objektov. In sicer Športni center Ilirija, Atletski center, plezalni in teniški center, ki sta predvidena na Viču, ter kolesarski center v Tomačevem.