V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru, o tem, kako po katastrofah ustvariti nekaj novega, o življenju ob meji in o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.

Program Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica 2025 so predstavili pred petkovim prevzemom naziva v Bad Ischlu v Avstriji. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob navzočnosti predstavnikov Zavoda Go! 2025 izrazila upanje, da bo najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek in pogled na družbo in prihodnost.

Prvi čezmejni EPK
Vrečko je ob tem poudarila pomen tega nacionalnega projekta, ki so ga načrtovali dalj časa, že ob začetku pa je bil po njenih besedah zastavljen inovativno in z drugačnimi pristopi, vse z namenom, da bi rezultati ostali. Zamišljen je bil trajnostno, zeleno in povezovalno, Nova Gorica pa se je pri tem obrnila na sosednjo Gorico, s katero sta pripravili prvi čezmejni EPK.

Gre za nacionalni projekt
“Leto 2025 bo tisto leto v Sloveniji, ki bo posvečeno kulturi,” je dejala ministrica in dodala, da to ni le projekt ene ali dveh občin, temveč nacionalni projekt, kot je bil tudi zamišljen ob nastopu aktualne vlade. S tem namenom so ustanovili posebno komisijo, podpisali pogodbo v vrednosti deset milijonov evrov in jih nato zvišali na 14,5 milijona evrov, kolikor je namenjenih samemu programu. Ob tem je treba upoštevati investicije v gradnjo amfiteatra novogoriškega gledališča in prenovo vile Rafut, sočasno pa poteka še velika prenova novogoriške železniške postaje.

Priložnost za razmislek o družbi in pogled v prihodnost
Ministrica je prepričana, da bo v Novi Gorici “vsak lahko našel kaj za svojo dušo“, medtem ko bo naše najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek, pogled na družbo in tudi v prihodnost.

Pokazati stvari, ki jih to okolje premore
Program sta predstavila programski direktor Stojan Pelko in umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric. Po Pelkovih besedah izhodišče za program ni bila misel, da bi umetniki oziroma izvajalci prišli in odšli, temveč da bi Evropi pokazali avtentične stvari, ki jih premore to okolje.

Program, ki se mora znati odzvati
Od leta 2020, ko je novogoriška kandidatura osvojila naziv, “smo šli skozi pandemijo, doživljamo dve vojni in smo nenehno zapljuskani z valovi prebežnikov”, je še dejal Pelko. Zato so po njegovih besedah vztrajali, da program ni zabetoniran v času, temveč da se mora znati odzivati. Dogodke, ki jih prinaša leto 2025, so povezali v štiri sklope, ki vsi odgovarjajo na pomembna vprašanja Evrope tega trenutka – odpirali bodo temo vojne in miru, kako nadaljevati po katastrofah, o življenju ob meji in razmisleku o skrbi za planet.

To so štirje naši programski stebri in danes smo predstavili, kako veliko lokalnih umetnikov je doseglo evropsko ali svetovno slavo in so se zato vrnili domov,” je povedal Pelko.

V prvem sklopu bodo obiskovalci hodili po Poti miru v spomin na bojišča prve svetovne vojne, videli dela Zorana Mušiča iz koncentracijskega taborišča Dachau, v središču Epic se bodo na 20. stoletje ozrli prek pričevanj meščanov obeh mest. V drugem sklopu se bodo spomnili graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja, saj nastaja digitalni in knjižni vodnik po mestu, a tudi rušitelja starih “struktur psihiatričnega zdravljenja” Franca Basaglie, med drugim s kinom v njegovem goriškem parku. V tem delu bodo tudi gledališki režiser Tomi Janežič s sklopom predstav, ki nastajajo v več evropskih mestih, in koncerti svetovnih glasbenih zvezd.

Moja meja je tvoja meja
Tihotapci bodo dali prostor italijanskemu plesalcu Mattii Casonu in njegovemu projektu Moja meja je tvoja meja, zgodbam aleksandrink in področju filma, med drugim s filmsko pisarno. Sklop Zelo zeleno bo posvečen ekologiji, prihodnosti hrane in botanični dediščini.
Slovesno odprtje EPK-ja bo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, s simboličnim povezovanjem obeh mest od postaje do postaje, kjer se bodo z budnico pihalnega orkestra pripeljali do odprtja na Trgu Evrope. Režijo slovesnosti bo prevzela Rusjan Bric. Vsak letni čas bo sicer zaznamovan z večjim oziroma množičnim dogodkom.

Urbani prostor, ki nastaja na prej degradiranem območju
Po predstavitvi programa najprej v Novi Gorici in zdaj v Ljubljani bo prihodnji teden sledila predstavitev v Bruslju. Na začetku decembra bodo predstavili program v Gorici in nato še v Rimu. Po besedah direktorice zavoda GO! 2025 Mije Lorbek je projekt vreden več kot 200 milijonov evrov, kar je pomembno predvsem za kulturno produkcijo, ki ji v tem čezmejnem območju “resnično primanjkuje prostorov”. “Na prej degradiranem prostoru na meji zdaj nastaja domišljeno oblikovan in urban prostor kulture,” je dejala.

Na javnem pozivu Centra za kreativnost za kuratorski predlog predstavitve na Milanskem tednu oblikovanja 2025 je bil izbran projekt M25, avtorske skupine v sestavi Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj. Strokovno komisijo je projekt, ki ga je prijavila skupina izkušenih in referenčnih avtorjev, prepričal zaradi odličnosti koncepta, izvirnosti, prepoznavnosti in drznosti, predlog pa odlikuje tudi dinamična postavitev in trajnostni pristop.

Z namenom priprave nacionalne predstavitve sodobnega slovenskega oblikovanja in sorodne ustvarjalne produkcije na Milanskem tednu oblikovanja, ki bo potekal med 7. in 13. aprilom 2025, je Center za kreativnost objavil javni poziv za izbor kuratorskega, oblikovalskega in izvedbenega predloga. Na javni poziv Izbor predloga za predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja in sorodne ustvarjalne produkcije na Milanskem tednu oblikovanja v letu 2025 so do roka oddaje 15. septembra 2024 prispele 3 prijave avtorskih skupin, z 38 predlaganimi predstavljenimi avtorji.

Člani strokovne komisije v sestavi Anja Delbello, Studio AA, Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo, Tina Rugelj, Studio Tina Rugelj, Luka Stepan, studio Sito in Vladimir Vidmar, Moderna galerija so na podlagi kriterijev poziva soglasno izbrali zmagovalni predlog, ki bo predstavljen na Milanskem tednu oblikovanja.

Slovenijo bo na največjem sejmu oblikovanja na svetu, ki ga letno obišče več kot 370.000 obiskovalcev iz 188 držav, zastopala avtorska skupina v sestavi: Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj, ki je komisijo prepričala s projektom M25. Skupina bo prejela nagrado v višini 5.000 EUR, za izvedbo predstavitve pa bodo na voljo produkcijska sredstva v višini 70.000 EUR. Drugo nagrado in sredstva v višini 1.500 EUR je prejel projekt Soft Spots, avtorske skupine v sestavi Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković, Neža Penca, Hana Čeferin in Anja Radović, tretjo nagrado v višini 1.000 EUR pa projekt Glava glavi, avtorske skupine v sestavi Urška Sadar, David Tavčar, Jure Sadar in Jure Kirbiš.

Strokovna komisija je v projektu M25, ki ga je prijavila skupina izkušenih in referenčnih avtorjev prepoznala odličnost koncepta, zaradi njegove izvirnosti, prepoznavnosti in drznosti. Poleg dovršenega koncepta predlog odlikuje tudi dinamična postavitev in trajnostni pristop. Posebej izstopa živa in interaktivna predstavitev, v katero so vključeni tako vsi razstavljalci projekta M25 kot tudi obiskovalci Milanskega tedna oblikovanja. Interakcija med vsakodnevnimi kreativnimi procesi, ki se medsebojno povezujejo, dodatno obogati predstavitev in jo naredi bolj dostopno ter zanimivo. Komisija je v luči trajnostnega pristopa prepoznala tudi močno namero vlaganja v človeške vire, kar odraža usmeritev v razvoj znanja in sodelovanja, namesto v uporabo novih materialov. To kaže na dolgoročno vizijo projekta in njegovo odgovornost do trajnostne prihodnosti.

Raznolikost prijavljenih predlogov

Strokovna komisija je pozdravila raznolikost prijavljenih predlogov, raznoliko sestavo avtorskih skupin in namero naročnika, da s tovrstnimi javnimi pozivi odpira polje strokovnega delovanja za različne ustvarjalce ali avtorske skupine, identificira aktualne prakse in multidisciplinarne kolektive, ki se s svojimi predlogi odzivajo na aktualne izzive stroke, okolja in časa v katerem delujejo. Komisija je ocenila, da so vsi prijavitelji predstavili širok spekter zanimivih kuratorskih predlogov, ki pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju slovenskega oblikovanja, s posebnim poudarkom na trajnostnih praksah ter vključevanju lokalnih materialov.

Izjava zmagovalne avtorske skupine projekta M25 (Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj):

»Osrednji koncept slovenske predstavitve na Milanskem tednu oblikovanja 2025 v ospredje postavlja inovativne, okoljsko in družbeno odgovorne oblikovalske prakse, ki se s procesi dela ne le preživljajo, ampak tudi gradijo in izboljšujejo svet okoli sebe. 

Je začasna baza, kjer ustvarjalci z omejenimi sredstvi vztrajajo, se povezujejo in gradijo novo slovensko oblikovalsko identiteto. V ospredje postavlja socialni kapital in s tem povezan družbeni doprinos, ki ga predstavljene prakse generirajo. Zasnovan je kot odprt prostor, kjer so dejavnosti in procesi predstavljeni kot družabni dogodki.

Razstava temelji na načelih “action design” – pristopa, osredotočenega na praktično preizkušanje in prilagajanje idej v realnem času. Sodelujoči oblikovalci so s svojimi trajnostno usmerjenimi procesi ustvarili avtonomne prakse, ki presegajo trende in komercialne norme. Slovenija se skozi ta paviljon predstavlja v svoji družbeni in materialni raznolikosti ter prikazuje, kako lahko oblikovanje izhaja iz lokalnih virov, ponovne uporabe in naravnih materialov.

Paviljon poudarja pomen sodelovanja in soustvarjanja za uspeh v sodobnem oblikovanju, kjer vsako delo gradi bogat ekosistem ustvarjalnosti in trajnosti«.

Več o javnem pozivu:

Projekt je del programov internacionalizacije CzK s katerimi želi center v izbore in predstavitve sodobnega slovenskega oblikovanja ter ustvarjalne produkcije vključiti raznolik razpon avtorjev mlajše generacije kuratorjev, oblikovalcev, kolektivov in drugih strokovnjakov, ki bodo skupaj s Centrom za kreativnost razvili končni koncept za predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja na različnih mednarodnih prizoriščih.

Krajani Ilirske Bistrice so ostro zavrnili predstavljeni predlog postavitve devetih do 250 metrov visokih vetrnic. Med drugim so opozorili, da gre za del zaščitenega območja Nature 2000. Pristojni poudarjajo, da ni še nič odločeno.

Pobuda za državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn predvideva postavitev devetih od 100 do 175 metrov visokih stolpov z elisami premera od 115 do 180 metrov. Vetrnice bi postavili na Pušljem hribu, Jezerskem hribu, Stražici, Volčjem hribu, Mrenovkinem hribu, Doganovem hribu, Gabrovcu in Habrici, ki ležijo najmanj 1400 metrov daleč od naselja. Vsaka vetrnica bi imela moč sedmih megavatov, celotno polje torej 63 megavatov.

Pobudo so približno 250 navzočim v četrtek predstavili predstavniki ministrstev za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor, celjske projektantske družbe Planiranje in podjetja AAE Gamit iz Rečice ob Savinji kot investitorja.

Območje državnega prostorskega načrta obsega 1300 hektarjev. Kot so pojasnili projektanti, bi za tako veliko površino še zbrali podatke, da bi na koncu lahko postavili vetrnice na 16 hektarjih. Vsaka naj bi stala na platoju, velikem 40 krat 80 metrov. Načrt predvideva tudi gradnjo cest do posameznih vetrnic in podzemnih povezovalnih kablov.

Predstavnik družbe AAE Gamit Janez Tratnik je poudaril, da se načrtovanje šele začenja in da je treba opraviti več kot 20 študij. Če bi šlo vse v skladu z njihovimi željami, prihodnje leto pričakujejo sklep o pripravi državnega prostorskega načrta. Čez leto in pol bo po Tratnikovih besedah znano, ali je načrt sploh izvedljiv. Če se bo izkazalo, da je, bi bilo lahko gradbeno dovoljenje izdano do leta 2028.

Burna razprava in ostro nasprotovanje udeležencev javne predstavitve

Glede na odzive krajanov v dvorani pa ni pričakovati, da bo teklo gladko. Na četrtkovi javni predstavitvi so se številni spraševali, zakaj bi v “od države pozabljeni občini Ilirska Bistrica, ki nima niti sodobnih cestnih povezav, kar naenkrat radi postavili polje vetrnih elektrarn”. Številni so projektu napovedali enako usodo kot načrtu za vetrnice na le nekaj kilometrov oddaljeni Volovji Rebri. Tega je država pred več kot desetletjem ustavila zaradi varovanja okolja, narave in ptic.

Tokratno pobudo je javno podprl eden od lastnikov zemljišč, kjer je predvidena gradnja. Slednji je sicer dejal, da podobno mislijo vsi lastniki zemljišč, vendar si nekateri ne upajo stopiti pred javnost. Poslanec Gibanja Svoboda Aleksander Prosen Kralj pa je postavil več vprašanj glede projekta, med drugim, kakšen je konkreten potencial vetrnic. Meni, da je projekt neupravičen, če se potencial ne izkaže za zadostnega, pa tudi, da je glede projekta treba vprašati ljudi.

Nasprotniki pobude so bili glasni in veliko jih ni hotelo niti poslušati argumentov druge strani. Sicer pa so dejali, da bi vetrnice slabo vplivale na počutje in zdravje ljudi ter na naravno okolje. Med glavnimi razlogi za nasprotovanje je strah pred hrupom. Govorci so poudarjali, da bi morala država najprej določiti mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa in šele nato načrtovati gradnjo naprav, ki takšne zvoke povzročajo.

Naravovarstveniki so poudarili, da je velik del območja prostorskega načrta zaščiten v okviru Nature 2000. Na območju med drugim živijo zaščitene ujede in velike zveri. Nekateri udeleženci predstavitve so opozorili na domnevno ogroženost vodnih virov zaradi olja v vetrnicah, drugi na nevarnost požarov, tretji so dvomili o primernosti vetrovnih razmer na območju.

Pobudi nasprotuje tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. Kot je povedal po predstavitvi, ima škarje in platno v rokah ministrstvo za naravne vire in prostor, ki vodi postopek. “Mislim pa, da so danes dobili jasno sporočilo, kakšna je volja občank in občanov Ilirske Bistrice, ki projekt umeščanja vetrnih elektrarn ostro zavračajo in si ne želijo takega razvoja, ki bi definiral ta prostor kot tretjerazreden degradiran prostor za vse generacije naprej,” je dejal.

Predstavnica ministrstva zatrdila, da bodo pripombe upoštevane

Barbara Perovič z ministrstva za naravne vire in prostor je zbranim obljubila podaljšanje roka za oddajo pripomb na 60 dni. Poudarila je, da je šlo šele za prvi stik, da nič še ni odločeno in da bodo pripombe upoštevali. “Če bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo odločilo, da se postopek ustavi, pa se lahko tudi ustavi, glede na nasprotovanje, kakršno je bilo izkazano danes,” je dejala novinarjem.

Predstavnik investitorja Tratnik je dejal, da je bila razprava pričakovano burna. “V nadaljevanju si bomo močno prizadevali za to, da bomo tu s skupnostjo, jim odgovarjali. Tudi tem, ki danes niso bili prisotni. Seveda pa bodo v nadaljevanju strokovne podlage pokazale, kaj ta projekt pomeni z okoljskega vidika,” je sklenil.