Slovenija
Pobuda uspela: Šišenske zelenice vendarle ne bodo pozidane
Ljubljanski mestni svet je včeraj sprejel četrto spremembo izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta. Zaradi nasprotovanja stanovalcev načrt ne predvideva gradnje štirih manjših stanovanjskih blokov na zelenicah v Šišenski soseski 6.
Svetniki MOL-a so v ponedeljek po več zapletih vendarle sprejeli četrto spremembo izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta. Dokument so morali predtem zaradi odsotnosti vseh soglasij dvakrat umakniti s sej, zadnja soglasja so prejeli šele prejšnji teden.
Župan Zoran Janković obžaluje, da v spremembah občinskega prostorskega načrta ni končala sprememba, ki bi omogočala štiri gradnje večstanovanjskih objektov na zelenicah v Šiški, natančneje v Šišenski soseski 6. Stanovanjske bloke bi gradil investitor Bojan Gjura, s katerim je občina že več kot desetletje v sodnem sporu.
V njem ljubljanska občina izpodbija prodajne pogodbe, na podlagi katerih je Gjura s podjetjem Video art pred leti postal lastnik zemljišča v soseski. Občina v tožbi zagovarja stališče, da bi okrog 103.000 kvadratnih metrov nepremičnin na območju soseske moralo biti v lasti občine in etažnih lastnikov tamkajšnjih blokov, saj zemljišča predstavljajo ceste, parkirišča, poti, zelenice in podobno.

Skladno s predlogom sodne poravnave med občino in Gjuro bi ta občini in etažnim lastnikom tamkajšnjih blokov brezplačno odstopil skoraj celotno navedeno zemljišče, zase pa bi ohranil štiri parcele v skupni površini nekaj več kot 1035 kvadratnih metrov, kar pomeni odstotek vseh zemljišč. Gjura bi to storil pod pogojem, da bi na četverici parcel smel graditi bloke s skupaj približno 40 stanovanji.
Na mestni občini so želeli dogovor z Gjuro omogočiti tudi v občinskem prostorskem aktu. Ker pa stanovalci, ki so načrtom ostro nasprotovali, soglasja niso dali, so se na koncu na občini odločili, da te spremembe umaknejo. Ni pa župan prepričan, da so stanovalci svoje s tem dosegli.
Spor na sodišču se namreč nadaljuje in zdaj bo treba počakati na njegovo odločitev o lastništvu zemljišč na območju. Bistveno za etažne lastnike in občino je po Jankovićevih besedah to, da ob zelenicah ostanejo v njihovi lasti parkirišče in ceste na območju.
Predlog za poravnavo je bil po Jankovićevem mnenju sicer dober za stanovalce, saj je Gjura želel le majhen del zemljišč, medtem ko je načrtovani dom za starejše občane na območju po županovih besedah osemkrat večji.
Nove gradnje in obvoznica
Sprejeti dokument po besedah ljubljanskega župana prinaša nekatere pomembne spremembe. Omogoča možnost novogradenj na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, nove stanovanjske projekte na čelu s predvideno veliko sosesko na območju sedanjega ljubljanskega zapora ob Povšetovi ulici ter tudi nekatere cestne naložbe, kjer je Janković na redni novinarski konferenci omenil obvoznico Gameljne.
Od šestih predvidenih variant, ki so po Jankovićevih besedah dobile vsa potrebna soglasja, je bila na koncu izbrana tista, ki najbolj obvaruje kmetijska zemljišča na območju in ribogojnico ob Savi ter se maksimalno izogiba tudi stanovanjskim hišam. Obvoznice po županovih napovedih ne bodo začeli graditi prej kot v petih letih, nato pa bodo v Gameljnah omejili hitrost in prepovedali vožnjo tovornim vozilom. Predvidena je tudi ureditev obstoječe ceste od Gameljn do Dunajske ceste pri Črnuškem mostu.
Nasploh spremembe občinskega prostorskega načrta na področju cest predvidevajo več rešitev, s katerimi bi tovorni promet z industrijskih območij v Ljubljani čim prej spravili na obvoznico ter tako razbremenili naseljena območja.

Slovenija
Evropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka 2, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno varovanje naravne dediščine Pohorja.
Projekt nadgrajuje aktivnosti in izkušnje preteklih projektov na tem območju, zlasti kohezijskega projekta Pohorka. Osredotočen je na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Pohorje, ki zajema dele Podravske, Koroške in Savinjske regije. Pohorje s svojimi gozdovi, barji, potoki in vrstno pestrimi travišči predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji, pri čemer je pomemben del njegove biotske raznovrstnosti ohranjen tudi zaradi dolgoletne tradicionalne rabe prostora.

Obnova habitatov in izboljšanje življenjskih razmer za ogrožene vrste
Projekt vključuje vrsto ukrepov za obnovo najbolj ogroženih habitatnih tipov ter izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče vrste. Predvidena je obnova traviščnih, gozdnih in mokrotnih habitatov, izboljšanje strukture gozdov, sanacija degradiranih območij ter vzpostavitev mirnih območij, namenjenih varstvu občutljivih živalskih vrst.
Pomemben del projekta predstavlja tudi vzpostavitev trajne mreže ekocelic, ki bo prispevala k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z načrtovanimi ukrepi želijo zmanjšati pritiske na najbolj ogrožene habitate ter izboljšati ekološko povezanost prostora.
Skoraj štiri milijone evrov evropskih sredstev
Skupna vrednost projekta Pohorka 2 znaša 4.674.824,16 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3.969.189,04 evra.
Pri izvedbi projekta sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Mislinja, RRA Koroška d.o.o., Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Zavod za gozdove Slovenije.
Nadgradnja interpretacije naravne dediščine Pohorja
Del kohezijskih sredstev bo namenjen tudi izboljšanju interpretacije naravne dediščine na območju Regijskega parka Pohorje. Posodobljeni bodo interpretacijski centri na Kopah in Treh kraljih, učni poti na Rogli in Ostruščici ter interpretacijske točke na Bajgotu, Arehu, Komisiji, v Lovrencu na Pohorju in Vitanju.
Regijski park Pohorje, ki so ga pred dvema letoma ustanovile država in šest pohorskih občin, obsega skoraj 52 km² vršnega dela Pohorja ter predstavlja pomemben okvir za usklajeno varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj območja.
Slovenija
Kulturni dom Nova Gorica išče novega direktorja v času organizacijskih sprememb
Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega mandat traja do marca 2027 oziroma do imenovanja novega direktorja. Mestna občina Nova Gorica je medtem objavila javni razpis za zasedbo direktorskega mesta.
Šušmelj je ob svojem odhodu opozoril na dalj časa trajajoča nesoglasja med Kulturnim domom Nova Gorica in njegovo ustanoviteljico, Mestno občino Nova Gorica. Nekaj dni pred njegovim odstopom je s funkcije predsednice sveta zavoda odstopila tudi Sendi Mango, ki je svojo odločitev pojasnila z osebnimi razlogi.
Mestna občina objavila razpis za direktorja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica je objavila razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica.
Pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili zbirajo do 20. avgusta. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja, izbrani kandidat pa bo delovno razmerje sklenil za določen čas, vezan na trajanje mandata.

Direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje Mestna občina Nova Gorica kot ustanoviteljica javnega zavoda, pred tem pa pridobi mnenje sveta zavoda. Poleg izvedbe javnega razpisa lahko ustanoviteljica k sodelovanju povabi tudi posamezne kandidate neposredno.
Pogoji za prijavo kandidatov
Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis, program razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o ustrezni izobrazbi. Predložiti morajo tudi opis vodstvenih kompetenc in dokazila o najmanj treh letih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.
Med pogoji so še aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni ter znanje angleškega ali italijanskega jezika na višji ravni. Zahtevana sta tudi opis strokovnega poznavanja področja delovanja zavoda ter potrdili, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen in da zoper njega ne poteka kazenski postopek.
Nova vloga zavoda po zaključku EPK GO! 2025
Kulturni dom Nova Gorica bo po novem prevzel tudi naloge, povezane z izvajanjem dediščine Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Župan Samo Turel je ob junijskem sprejemanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda poudaril, da je imenovanje direktorja s polnimi pooblastili časovno nujno predvsem zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Ob koncu leta namreč mestni svet zaradi volilnih postopkov ne bo več zasedal.

Civilna iniciativa napoveduje referendum
Sprejetje odloka o ustanovitvi javnega zavoda je sprožilo tudi pobudo za razpis naknadnega referenduma. Civilna iniciativa “Vsi smo Kulturni dom” je Mestni občini Nova Gorica predložila pobudo, ki jo je podprlo 251 podpisnikov.
Če bo pobuda uspešna, bo sledilo zbiranje podpisov volivcev. Za razpis referenduma jih bo treba zbrati najmanj 1300. Civilna iniciativa si prizadeva, da bi lokalni referendum izvedli hkrati z novembrskimi lokalnimi volitvami.
Slovenija
I-Vent in Lunos nista isto podjetje
Spoštovane stranke,
v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju
Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:
Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.
Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti.
Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.
Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko.
Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.
Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.
O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi. V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.
Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.

Po teh načelih smo poslovali doslej in po njih bomo poslovali tudi v prihodnje.
V imenu ekipe I-Vent:
Milan Kuster
glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o.
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPrimer Dobrunje odprl vprašanja tudi na drugih gradbiščih, med njimi na Vilharii
-
BIVANJE2 meseca nazajKo objekt dobro tesni, se pokaže težava, ki je stranka pogosto ne zna poimenovati
-
Slovenija2 meseca nazajI-Vent in Lunos nista isto podjetje
-
GRADNJA2 meseca nazajNova železniška postaja v Ljubljani dobiva končno podobo
-
GRADNJA2 meseca nazajSodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja
-
Slovenija2 meseca nazajPrenovljen podvoz na Dunajski cesti znova poplavljen: kako dogajanje pojasnjujejo na MOL?
-
GRADNJA2 meseca nazajTudi Celje korak bliže novemu potniškemu centru
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajKam je šlo 58 milijonov evrov evropskih sredstev za turizem?

