Med 23. in 25. oktobrom bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekalo deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, med katerim bo Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje biroju konvencije. Dogodek, ki se ga bo udeležilo približno 600 predstavnikov iz 80 držav, potrjuje vodilno vlogo Slovenije na področju mednarodnega čezmejnega vodnega sodelovanja.

Kakšen bo pomen dogodka za Slovenijo

S tem zasedanjem in predsedovanjem Vodni konvenciji Slovenija krepi svoj mednarodni ugled kot država, ki se zaveda pomena čezmejnega upravljanja vodnih virov. Kot država z bogatimi vodnimi viri in dolgo tradicijo sodelovanja na tem področju bo Slovenija v naslednjih treh letih aktivno prispevala k bolj povezanemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov na globalni ravni.

Minister za naravne vire in prostor je poudaril, da bo Slovenija v okviru predsedovanja sledila ciljem Agende Združenih narodov 2030, zlasti cilju 6, ki se nanaša na zagotavljanje dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve za vse. Poleg tega bo Slovenija upoštevala priporočila Konference ZN o vodi 2023 in Vrha ZN o podzemni vodi 2022, kar bo dodatno okrepilo njeno vlogo pri soočanju s podnebnimi spremembami.

Tematike zasedanja

Vodilna tema prvega dne zasedanja bo “Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti”. V luči vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave in suše, ki so posledica podnebnih sprememb, bo ta tema pritegnila veliko pozornosti. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kako čezmejno sodelovanje lahko prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti ekosistemov.

Drugi in tretji dan zasedanja bosta posvečena splošnim vsebinam konvencije, pregledu dosedanjega dela in sprejetju novih smernic za obdobje 2025–2027. Na teh dnevih bodo sprejete tudi odločitve o volitvah v delovna telesa konvencije ter načrtovane konkretne aktivnosti za nadaljnje obdobje.

Kaj pomeni slovensko predsedovanje

S prevzemom predsedovanja biroju Vodne konvencije bo Slovenija pridobila še večji vpliv pri oblikovanju politik na področju trajnostnega upravljanja vodnih virov. Poleg Vodne konvencije bo Slovenija predsedovala tudi Barcelonski in Donavski konvenciji, kar ji omogoča, da poveže programe in strategije vseh treh konvencij.

Ključne naloge slovenskega predsedovanja bodo usmerjene v poglobitev prizadevanj za omilitev planetarne krize, širitev članstva v konvenciji, ter razvoj inovativnih pristopov in tehnologij za upravljanje vodnih virov v spremenjenih podnebnih razmerah.

Vodna konvencija: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje

Vodilna vloga Slovenije v Vodni konvenciji temelji na njenem dolgotrajnem prizadevanju za varstvo in trajnostno rabo vodnih virov. Konvencija, sprejeta leta 1992 v Helsinkih in ratificirana s strani Slovenije leta 1999, je od leta 2016 odprta tudi za države izven regije UNECE, kar ji daje globalno razsežnost. Trenutno združuje 54 pogodbenic, od tega 13 izven UNECE, pri čemer se pričakuje nadaljnje širjenje članstva.

Po težki bolezni je v 78. letu umrl arhitekt Janez Kobe. Njegov arhitekturni opus obsega širok spekter arhitekture od urbanističnih zasnov in večjih javnih objektov ter stanovanjskih stavb do ureditev urbanih prostorov in notranje opreme.

Janez Kobe se je rodil 5. februarja leta 1947. Študij je končal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Rdeča nit njegovega izobraževanja pod mentorjem prof. Ravnikarjem je “neprestano spraševanje, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je, v nasprotju z današnjim vprašanjem, kako je nekaj narejeno”, je povedal pred nekaj leti za revijo Outsider. Iskal je “arhitekturno idejo, ne forme oz. podobe arhitekture”.

Kot arhitekt je poleg Slovenije deloval v več državah, med drugim v Črni gori in na Hrvaškem ter na območju nekdanje Sovjetske zveze. Oblikoval je denimo Vrtove sunca v Dubrovniku in Hotel Admiral v Slanem.

Zmagal je na več arhitekturnih natečajih. Med odmevnejšimi sta bila za stavbo Splošne plovbe Piran v Portorožu iz leta 1974 in za hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi iz leta 1980. Zanj je ob končani izvedbi leta 1985 dobil zvezno jugoslovansko Borbino nagrado, ki je v tedanji Jugoslaviji pomenila najvišje priznanje na področju arhitekture.

Že leta 1978 je za naselje Kotlje prejel Plečnikovo nagrado. V Sloveniji se je podpisal pod več turističnih kompleksov, kot sta Terme 3000 in prenova hotela Golf na Bledu. Med drugim je zmagal na natečaju za stanovanjsko naselje Livade v Izoli.

Približno leto dni po začetku obnovitvenih del Notranjskega muzeja Postojna si je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ogledala potek del na eni ključnih kulturnih ustanov regije. Prenovo bodo v muzeju izkoristili tudi za novo postavitev vsebine muzeja.

Notranjski muzej Postojna, ena ključnih kulturnih ustanov regije, ki hrani dragoceno kulturno in naravno dediščino, ponovno nadgrajuje svoje prostore in vsebine. Septembra 2023 so se namreč začela obnovitvena dela v okviru projekta »Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije«. Projekt, vreden 2.1 milijona evrov, je v domeni Občine Postojna in Zavoda Znanje Postojna in se izvaja ob finančni podpori Ministrstva za kulturo, iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Poleg obsežnih obnovitvenih del, katerih cilj je zagotoviti dolgoživost stavbe ter zaščititi dragocene eksponate, bodo prenovljene in na novo postavljene tudi vsebine muzeja. 

Investicijo si je včeraj ob prisotnosti postojnskega župana Igorja Marentiča, direktorice Zavoda Znanje Postojna Tatjane Hvala in vodje Notranjskega muzeja Tine Poljšak, ogledala tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Ministrica je bila  seznanjena s poslanstvom Notranjskega muzeja, trenutnimi projektnimi aktivnostmi ter deli, predvsem pa z učinki in doprinosi, ki jih bo imel projekt v lokalnem in tudi nacionalnem prostoru.

Trenutne projektne aktivnosti

Streha muzeja je kazala znake obrabe in poškodb, kar je zahtevalo takojšnje ukrepanje. Izvajalci del obnove ostrešja bodo postopoma odstranili obstoječe strešnike, podeskali streho, jo prekrili s folijo, namestili nove letve in jo nato na novo prekrili z ustreznimi materiali. S temi ukrepi bodo zagotovili, da bo streha trajno zaščitena pred vremenskimi vplivi. Dela so v polnem teku in naj bi bila zaključena do septembra 2024.

Poleg prenove strehe pa se vzporedno zaključujejo tudi gradbena dela v zunanjih oglednih depojih in kleti. Klet, ki jo je nujno potrebno dodatno statično sanirati, bo po končani obnovi zagotavljala varno in stabilno okolje za muzejsko delo. V prihodnje pa se bo klet preoblikovala v prostor z izjemnim razstavnim potencialom, kar bo obiskovalcem ponudilo še bogatejšo muzejsko izkušnjo.

Pomemben del projekta predstavlja tudi urejanje okolice muzeja, ki bo dodalo dvorišču muzejski čar z novim zunanjim razstavnim prostorom. Nova ureditev bo obiskovalcem omogočila, da si ogledajo razstave tudi na prostem. Zunanji razstavni prostor bo namenjen predstavljanju večjih eksponatov in instalacij, kar bo omogočilo še bolj pestro in privlačno predstavitev muzejskih zbirk.

Eden izmed ključnih delov projekta NOO je tudi vzpostavitev oglednih depojev, kjer bo osrednja tema razstav gibanje. Depoji bodo obiskovalcem omogočili vpogled v muzej kot živo institucijo, kjer se dediščina ne samo shranjuje, temveč tudi aktivno raziskuje in interpretira. Poleg notranjih razstavnih prostorov bo zunaj muzeja postavljen lapidarij, kjer bodo razstavljeni kamniti spomeniki in kostne breče.

V muzeju se hkrati intenzivno pripravljajo tudi novi koncepti za razstavne prostore v kleti, ki bodo del družinskega muzeja. Ta nova vsebina bo še posebej namenjena družinam, saj bodo razstave prilagojene otrokom in mladim, z interaktivnimi in izobraževalnimi vsebinami, ki bodo spodbujale raziskovanje in učenje.

Velik pomen v muzeju pripisujejo tudi promociji in širjenju svoje ponudbe. Pripravljajo se načrti za novo muzejsko trgovino z izdelki, ki bodo povezani z muzejskimi zbirkami, ter spletno trgovino, ki bo omogočila dostop do teh izdelkov širšemu občinstvu. Poleg tega bodo organizirani muzejski dogodki za različne ciljne skupine, kar bo omogočilo, da muzej postane še bolj vključujoč in še bolj dostopen obiskovalcem.

Notranjski muzej Postojna s temi prizadevanji postavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj in utrjuje svoj položaj kot osrednja kulturna institucija v regiji. S celovito prenovo strehe, urejanjem okolice ter razvojem novih razstavnih vsebin in promocijskih strategij si prizadeva, da bo še naprej služil kot varuh kulturne in naravne dediščine, hkrati pa privabljal nove generacije obiskovalcev.