Connect with us

Energetska učinkovitost

V Ljubljani obljubljajo izgradnjo čistejše sežigalnice od Dunajske, v Mariboru pa zanjo napovedujejo celo referendum

Objavljeno

dne

Na ljubljanski občini so organizirali promocijo sežigalnice, ki bi jo po ambicijah Ljubljana dobila do leta 2030. Po tem letu bi z odpadki zagotavljali 30 odstotkov energije za sistem daljinskega ogrevanja. 

Ljubljanska občina je v sredo predstavila zamisel o gradnji sežigalnice, s katero bi, kot menijo, trajno rešili vprašanje nereciklabilnih mešanih odpadkov in dosegli umik premoga. Da sežigalnica ni rešitev, so medtem prepričani v več strankah in iniciativah.

Zamisel o sežigalnici je ljubljanska mestna občina predstavila v Cukrarni, kot primer dobre prakse pa so navedli tovrstne objekte na Dunaju. Kot je pojasnil župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig, so se v mestu izziva ravnanja z odpadki lotili v treh stopnjah. “Prva je preprečevanje nastajanja odpadkov, drugi korak je recikliranje,” je pojasnil in dodal, da na Dunaju letno ustvarijo okoli 1200 milijonov ton odpadkov, okoli tretjino jih reciklirajo. Tretja stopnja je prinesla vprašanje, kaj z odpadki, ki jih ne moremo reciklirati, je dejal dunajski župan in pojasnil, da so v avstrijski prestolnici leta 2016 začeli večji poudarek dajati na sežiganju odpadkov.

“Imamo štiri velike sežigalnice na območju samega mesta. Vprašali smo se, kaj je bolje – da zakopljemo odpadke v zemljo, kar vzame veliko prostora, ali jih predelamo tako, da jih sežgemo na do okolja prijazen način in poskrbimo za čiščenje izpustov,” je dejal in pojasnil, da sežigalnica Spittelau stoji v neposredni bližini ene izmed najboljših svetovnih splošnih bolnišnic.

Odpadke na Dunaju trajnostno obdelujejo in predelujejo, pri čemer proizvajajo toploto, ki jo po županovih pojasnilih uporablja na tisoče gospodinjstev, na ta način pa so znižali tudi izpuste ogljikovega dioksida. “Imamo najučinkovitejše filtre za čiščenje izpustnih plinov. Če bi naši dimni plini škodovali prebivalcem, sežigalnice zagotovo ne bi postavili pri bolnišnici,” je poudaril.

V igri dve lokaciji – ob Zaloški in ob Letališki cesti

Najboljšo razpoložljivo tehnologijo bi uporabili tudi v Ljubljani, je zatrdil Marko Agrež iz Energetike Ljubljana. Kot je dejal, bi sežigalnica trajno rešila problem nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov. Te bi uporabili koristno in v praksi uresničili načelo krožnega gospodarstva, je dejal in pojasnil, da bi z uporabo goriva iz odpadkov občina lahko zagotovili umik premoga iz Ljubljane. V igri za postavitev sežigalnice v Ljubljani sta sicer dve lokaciji, ena ob Zaloški cesti v neposredni bližini moščanske toplarne, druga pa ob Letališki cesti, je dejal Agrež.

“Lahko govorimo o tem, ali je pametno in ekološko, da tanker vozi premog iz Indonezije, da tovornjaki vozijo odpadke …” pa je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je zatrdil, občina z obuditvijo ideje o sežigalnici ne odstopa od strategije Nič odpadkov, bo pa do tja še dolga pot. Količina odpadkov na prebivalca se v Sloveniji povečuje, krivuljo pa moramo po njegovih besedah nujno obrniti navzdol.

“Naša dolžnost je, da Ljubljančankam in Ljubljančanom zagotovimo višjo kakovost življenja in ekonomsko možnost preživetja. V Ljubljani bo kakovost življenja boljša, predvsem ker ne bomo več uporabljali premoga,” je dejal in dodal, da se danes lahko “šalimo” o energentih, o plinu, ko je zunaj 35 stopinj Celzija, “prišla pa bo zima, pa se bomo vprašali, kaj je s položnicami”. Dejal je, da bo v vsakem stanovanju, ki bo na vročevodu, cene ogrevanja čez nekaj let najmanj za 20 odstotkov nižje.

Zoran Janković: “Lahko govorimo o tem, ali je pametno in ekološko, da tanker vozi premog iz Indonezije, da tovornjaki vozijo odpadke …

Opozorila o tem, da je okolje že zdaj preobremenjeno

Nestrinjanje s projektom so medtem na ločenem dogodku izrazili v stranki Vesna, Levici, Listi kolesarjev in pešcev, Piratski stranki in iniciativi Ljubljana odprto mesto. “S tem, ko so se mestne oblasti odločile, da predstavitev projekta sežigalnice in javno razpravo izvedejo sredi šolskih počitnic in poletnih dopustov, so pokazale, kako si predstavljajo dialog s ključnimi deležniki,” je opozorila koordinatorka ljubljanske lokalne skupine pri Vesni Jasminka Dedić.

Sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je medtem na dogodku strnila pismo avstrijske zelene stranke glede sežigalnic na Dunaju, ki se pogosto omenjajo kot zgled. “Domnevno enostavna proizvodnja energije brez nadaljnje predelave odpadkov je največji problem sežigalnic. Zaradi sežiga se ne uporablja mehansko-biološka obdelava, ni dovolj ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja. Prav te tehnologije pa bi dodatno zmanjšale emisije toplogrednih plinov pri ravnanju z odpadki in hkrati prihranile pomembne surovine,” je povzela njihovo stališče, s katerim se v Vesni strinjajo.

V Levici opozarjajo, da sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga povečujejo

Postavitvi sežigalnice v Ljubljani nasprotuje tudi Levica. Kot je dejal Luka Omladič, sežigalnice ne prinašajo rešitev za presežno plastiko, omogočajo le to, da industrija plastike lahko še naprej kuje dobičke, dobičke pa kujejo tudi predelovalci, ki so začeli govoriti o “zeleni ekološki samooskrbni energiji”“Energija iz kurjenja plastike je v še tako sodobnih sežigalnicah ogljično najbolj potratna, energija z največ izpusti in največjim okoljskim negativnim vplivom,” je poudaril.

Kot je dodal, sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga ohranjajo in še povečujejo. “Na ta način ne bomo nikoli prekinili začaranega kroga eksplozije proizvodnje plastike,” je poudaril. Proti sežigalnici so tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki pa so v sporočilu za javnost opozorili na netransparentnost pri trenutnem procesu sprejemanja odločitev, saj da so doslej vsi procesi odločanja potekali za zaprtimi vrati.

“Čudi me, da nekdo, še preden je slišal govore, pravi, da je proti. Mi bomo imeli javno razpravo. Ni mi pa prav, da vladna stranka protestira proti sežigalnici. Je v vladi, v rokah ima vse vzvode, da vlada ne razpiše koncesije in je s tem vse rešeno,” pa je dogodek nasprotnikov sežigalnice komentiral Janković.

V Mariboru na površju izpete zgodbe in napoved referenduma

Zgodba o sežigalnici ima v Mariboru že dolgo brado, čeprav je še pred 7 meseci župan MO Maribor Saša Arsenovič sežigalnico postavil na mesto ene izmed prioritet tokratnega mandata. Medtem pa je projekt, kot kaže, še zmeraj na mrtvi točki. Med drugim se nemara o tej potezi obeta celo referendum.

Na zadnji seji mestnega sveta je bilo, kot tolikokrat doslej, znova govora o tem projektu. V Listi za pravičnost in razvoj so medtem predlagali umik predvidene umestitve sežigalnice v občinski prostorski načrt, v primeru sprejetja v predlagani obliki zagrozili z zbiranjem podpisov za referendum, Arsenovič pozivom k umiku točke z dnevnega reda ali podaljšanju razprave ni prisluhnil.

Danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo sežigalnico imeli ali ne, saj je za to potreben še sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklep mestnega sveta. Tukaj smo zato, da rešujemo neke stvari, ki so v breme razvoja mesta in občanov,” je predloge zavrnil župan Arsenovič.

To bi namreč po njegovem pomenilo, da tudi v tem mandatu, ki se izteče pozno jeseni, dokumentov ne bi mogli več sprejeti.

Danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo sežigalnico imeli ali ne, saj je za to potreben še sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklep mestnega sveta. Tukaj smo zato, da rešujemo neke stvari, ki so v breme razvoja mesta in občanov,” je predloge zavrnil župan Arsenovič.

Vodja službe mestnega sveta Rosana Klančnik pa je pojasnila, da morajo razpravo v prvem branju po pravilniku opraviti ravno v času javne razgrnitve.

Župan medtem meni, da sežigalnica v Maribor vsekakor sodi: “Glede na dobre prakse upam, da bo tudi ta projekt zgrajen po najvišjih možnih standardih, vendar bo gradnja po najboljšem scenariju stekla šele čez pet ali šest let. Do takrat pa je naš največji izziv, kakšna bo cena položnic ter kam v resnici naši odpadki gredo,” je pojasnil.

Energetska učinkovitost

Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek

Objavljeno

dne

Avtor

Leto 2023 je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) sedem držav po svetu svoje potrebe po električni energiji, že pokriva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije. To so Albanija, Butan, Nepal, Paragvaj, Islandija, Etiopija in Demokratična republika Kongo, ki so lani s pomočjo geotermalne, hidro, solarne in vetrne energije proizvedle več kot 99,7 odstotkov elektrike, ki so jo porabile. 

Norveška se je približala z 98,38 odstotka pridobljene električne energije iz vetra, vode ali sonca. Nemčija in Portugalska se lahko kratek čas prav tako oskrbujejo s 100-odstotno energijo vetra, vode in sonca. 

Drugih 40 držav je v letih 2021 in 2022 vsaj polovico svoje električne energije pridobilo iz obnovljivih virov, vključno z 11 državami v Evropi. 

“Ne potrebujemo čudežnih tehnologij,” je ob objavi teh podatkov dejal Mark Jacobson, profesor z Univerze Stanford. “Ustaviti moramo emisije z elektrifikacijo vsega in zagotavljanjem električne energije z vetrom, vodo in soncem, kar vključuje veter na kopnem, solarno fotovoltaiko, koncentrirano solarno energijo, geotermalno energijo, majhne hidroelektrarne in velike hidroelektrarne,” je dejal po poročanju The Independent

Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Lani rekordno veliko postavitev novih vetrnic

V letu 2023 so po svetu postavili za 116 gigavatov zmogljivosti novih vetrnih elektrarn, kaže zadnje poročilo Global Wind Report, ki ga je pripravilo združenje Global Wind Energy Council (GWEC). To je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je bilo lansko leto rekordno za nove vetrne projekte.

Vodilna med državami, ki so postavile največ novih vetrnih elektrarn na morju in kopnem, je bila Kitajska. Sledile so ji ZDA, Brazilija in Nemčija. Lansko leto je bilo rekordno tudi v Evropi, saj je bilo postavljenih za 3,8 gigavata novih vetrnih zmogljivosti na morju, predvsem zahvaljujoč močni rasti na Nizozemskem.

V okviru 28. konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP28 je 121 držav podpisalo Globalno zavezo o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. Pobudo sta skupaj sprožila predsedstvo EU in COP28.

Poročilo sicer ugotavlja, da čeprav je rast vetrne energije močno koncentrirana v nekaj velikih državah, so tudi nekatere druge regije in države zabeležile rekordno rast. Afrika in Bližnji vzhod sta leta 2023 namestila za skoraj en gigavat vetrnih elektrarn, kar je skoraj trikrat več kot leto poprej.

Avtorji poročila so zapisali, da se svet “premika v pravo smer v boju proti podnebnim spremembam”, hkrati pa so opozorili, da mora letna rast do leta 2030 znašati vsaj 320 gigavatov, če želimo izpolniti zavezo COP28 o potrojitvi obnovljivih virov energije do konca desetletja. 

“Lepo je videti, da se vetrna industrija krepi in ponosni smo, da smo dosegli nov letni rekord. Vendar pa moramo storiti še veliko več, da sprostimo rast,” je za Euronews dejal generalni direktor GWEC Ben Blackwell.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju (Cop28) decembra lani so se države dogovorile o odmiku od uporabe fosilnih goriv, kar je bilo na eni strani označeno za zgodovinski dosežek in začetek konca fosilne ere (zaradi prve omembe fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih pogajanj), na drugi strani pa za poraz podnebnih pogajanj (ker ni bila omenjena popolna odprava fosilnih goriv). Ne glede na različne poglede o uspešnosti Cop28 zdaj države, tudi Slovenijo, čaka uresničevanje dogovorjenih zavez.

Sončna energija bi lahko prehitela ostale obnovljive vire

Čeprav se države, ki trenutno večinsko pokrivajo svoje potrebe po električni energiji s pomočjo obnovljivih virov, močno zanašajo na hidro in vetrno energijo, strokovnjaki pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti trend obrnil v prid sončne energije. Solarna tehnologija je namreč zelo napredovala in stroški povezani z njo drastično upadajo. 

To kažejo tudi podatki, da je lani sončna energija predstavljala 73 odstotkov vse rasti pri obnovljivih virih, medtem ko ji je sledila vetrna energija s 24 odstotki. Sicer sončna energija trenutno predstavlja 37 odstotkov celotne svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije. 

Študija, ki sta jo lani opravili Univerza v Exeterju in University College London, napoveduje, da bo sončna energija dosegla točko preloma in postala glavni svetovni vir energije do leta 2050. 

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Vlada želi prepovedati ogrevanje na plin, nafto in drva v novogradnjah in strnjenih naseljih

Objavljeno

dne

Avtor

Vlada z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. V Novi Sloveniji zato že grozijo z referendumom.

Kot pravijo v stranki Nova Slovenija, je takšen zakon nesprejemljiv, še posebej ob dejstvu, da je v Sloveniji toliko gozda in da bi prepoved veljala le za gospodinjstva, ne pa tudi za industrijo. Veliko ljudi bi tako moralo za ogrevanje plačevati več. Na pristojnem ministrstvu pa odgovarjajo, da potrebe po referendumu ne vidijo.

Prizadetih bo več prebivalcev, novi energetski zakon močno posega v življenje ljudi – opozarja nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec“Nas skrbi ta aktivističen pogled vlade, tak nonšalanten, vsi bomo imeli ogrevanje na elektriko, kdo bo pa to plačal ljudem?”

Zakon, kot pravi, prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjih, v strnjenih naseljih prepoveduje vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva. “Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri zakonu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,” napoveduje Vrtovec iz opozicijske NSi.   

“Tudi referenduma se ne bojimo,” na drugi strani odgovarja Tina Seršen iz ministrstva za okolje. 

Ne odpovedujemo se uporabi lesne biomase, še dodaja Seršenova, država jo spodbuja in jo bo tudi v prihodnje. Da vlada s tem zakonom želi le: “Če danes gradiš novo hišo, ki mora biti po pravilniku, sprejetem dve leti nazaj, skoraj 0-energijska, danes ne potrebuješ utekočinjenega naftnega plina, ne potrebuješ zemeljskega plina, razmisli o alternativah. Skušamo zajeziti širjenje rabe fosilnih goriv.”

“S plinom naredimo manj kot dva odstotka CO2 izpustov in danes bi to radi ukinjali, kljub temu, da smo vlagali enormna sredstva v to plinsko omrežje,” se čudi Vrtovec, ki dodaja, da bo tak sistem lahko mnoge prisilil k nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in posledično v višje omrežnine. “Ko se bo naprava pokvarila, kotel na drva pokvaril, ne bo drugega, kot da bo družina segla globoko v denarnice, dala 15 tisoč za toplotno črpalko, potem še sončne panele. Ves sistem gre v to, da bodo ljudje za ogrevanje plačevali preveč.”

Tina Seršen, Ministrstvo za okolje. Foto: UKOM

“Če imaš ti danes v obstoječi hiši kotlovnico in se ta peč pokvari in jo moraš zamenjati. Izbira je tvoja. In tudi ko bo zakon veljal, ne bo čisto nič drugače,” odgovarja Seršenova.

Tokrat pa – v tem predlogu zakona – jedrska energija ni več ignorirana, zapisana je med nizkoogljične, so zadovoljni njeni zagovorniki. Še vedno pa opozarjajo, da država z zakonom spodbuja uporabo le obnovljivih virov. “Ne spodbuja vseh nizkoogljičnih virov. Zanikanje enega nizkoogljičnega vira in preferiranje ene tehnologije pač ne vodi v pravo smer,” opozarja urednica portala Jedrska.si Tamara Langus

Da bi zakon še spremenili, bodo v NSi pripravili še obširna dopolnila.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO6 dni nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA6 dni nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV1 teden nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI2 tedna nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO