Energetska učinkovitost
V Ljubljani obljubljajo izgradnjo čistejše sežigalnice od Dunajske, v Mariboru pa zanjo napovedujejo celo referendum

Na ljubljanski občini so organizirali promocijo sežigalnice, ki bi jo po ambicijah Ljubljana dobila do leta 2030. Po tem letu bi z odpadki zagotavljali 30 odstotkov energije za sistem daljinskega ogrevanja.
Ljubljanska občina je v sredo predstavila zamisel o gradnji sežigalnice, s katero bi, kot menijo, trajno rešili vprašanje nereciklabilnih mešanih odpadkov in dosegli umik premoga. Da sežigalnica ni rešitev, so medtem prepričani v več strankah in iniciativah.
Zamisel o sežigalnici je ljubljanska mestna občina predstavila v Cukrarni, kot primer dobre prakse pa so navedli tovrstne objekte na Dunaju. Kot je pojasnil župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig, so se v mestu izziva ravnanja z odpadki lotili v treh stopnjah. “Prva je preprečevanje nastajanja odpadkov, drugi korak je recikliranje,” je pojasnil in dodal, da na Dunaju letno ustvarijo okoli 1200 milijonov ton odpadkov, okoli tretjino jih reciklirajo. Tretja stopnja je prinesla vprašanje, kaj z odpadki, ki jih ne moremo reciklirati, je dejal dunajski župan in pojasnil, da so v avstrijski prestolnici leta 2016 začeli večji poudarek dajati na sežiganju odpadkov.
“Imamo štiri velike sežigalnice na območju samega mesta. Vprašali smo se, kaj je bolje – da zakopljemo odpadke v zemljo, kar vzame veliko prostora, ali jih predelamo tako, da jih sežgemo na do okolja prijazen način in poskrbimo za čiščenje izpustov,” je dejal in pojasnil, da sežigalnica Spittelau stoji v neposredni bližini ene izmed najboljših svetovnih splošnih bolnišnic.
Odpadke na Dunaju trajnostno obdelujejo in predelujejo, pri čemer proizvajajo toploto, ki jo po županovih pojasnilih uporablja na tisoče gospodinjstev, na ta način pa so znižali tudi izpuste ogljikovega dioksida. “Imamo najučinkovitejše filtre za čiščenje izpustnih plinov. Če bi naši dimni plini škodovali prebivalcem, sežigalnice zagotovo ne bi postavili pri bolnišnici,” je poudaril.
V igri dve lokaciji – ob Zaloški in ob Letališki cesti
Najboljšo razpoložljivo tehnologijo bi uporabili tudi v Ljubljani, je zatrdil Marko Agrež iz Energetike Ljubljana. Kot je dejal, bi sežigalnica trajno rešila problem nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov. Te bi uporabili koristno in v praksi uresničili načelo krožnega gospodarstva, je dejal in pojasnil, da bi z uporabo goriva iz odpadkov občina lahko zagotovili umik premoga iz Ljubljane. V igri za postavitev sežigalnice v Ljubljani sta sicer dve lokaciji, ena ob Zaloški cesti v neposredni bližini moščanske toplarne, druga pa ob Letališki cesti, je dejal Agrež.
“Lahko govorimo o tem, ali je pametno in ekološko, da tanker vozi premog iz Indonezije, da tovornjaki vozijo odpadke …” pa je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je zatrdil, občina z obuditvijo ideje o sežigalnici ne odstopa od strategije Nič odpadkov, bo pa do tja še dolga pot. Količina odpadkov na prebivalca se v Sloveniji povečuje, krivuljo pa moramo po njegovih besedah nujno obrniti navzdol.
“Naša dolžnost je, da Ljubljančankam in Ljubljančanom zagotovimo višjo kakovost življenja in ekonomsko možnost preživetja. V Ljubljani bo kakovost življenja boljša, predvsem ker ne bomo več uporabljali premoga,” je dejal in dodal, da se danes lahko “šalimo” o energentih, o plinu, ko je zunaj 35 stopinj Celzija, “prišla pa bo zima, pa se bomo vprašali, kaj je s položnicami”. Dejal je, da bo v vsakem stanovanju, ki bo na vročevodu, cene ogrevanja čez nekaj let najmanj za 20 odstotkov nižje.

Opozorila o tem, da je okolje že zdaj preobremenjeno
Nestrinjanje s projektom so medtem na ločenem dogodku izrazili v stranki Vesna, Levici, Listi kolesarjev in pešcev, Piratski stranki in iniciativi Ljubljana odprto mesto. “S tem, ko so se mestne oblasti odločile, da predstavitev projekta sežigalnice in javno razpravo izvedejo sredi šolskih počitnic in poletnih dopustov, so pokazale, kako si predstavljajo dialog s ključnimi deležniki,” je opozorila koordinatorka ljubljanske lokalne skupine pri Vesni Jasminka Dedić.
Sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je medtem na dogodku strnila pismo avstrijske zelene stranke glede sežigalnic na Dunaju, ki se pogosto omenjajo kot zgled. “Domnevno enostavna proizvodnja energije brez nadaljnje predelave odpadkov je največji problem sežigalnic. Zaradi sežiga se ne uporablja mehansko-biološka obdelava, ni dovolj ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja. Prav te tehnologije pa bi dodatno zmanjšale emisije toplogrednih plinov pri ravnanju z odpadki in hkrati prihranile pomembne surovine,” je povzela njihovo stališče, s katerim se v Vesni strinjajo.
V Levici opozarjajo, da sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga povečujejo
Postavitvi sežigalnice v Ljubljani nasprotuje tudi Levica. Kot je dejal Luka Omladič, sežigalnice ne prinašajo rešitev za presežno plastiko, omogočajo le to, da industrija plastike lahko še naprej kuje dobičke, dobičke pa kujejo tudi predelovalci, ki so začeli govoriti o “zeleni ekološki samooskrbni energiji”. “Energija iz kurjenja plastike je v še tako sodobnih sežigalnicah ogljično najbolj potratna, energija z največ izpusti in največjim okoljskim negativnim vplivom,” je poudaril.
Kot je dodal, sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga ohranjajo in še povečujejo. “Na ta način ne bomo nikoli prekinili začaranega kroga eksplozije proizvodnje plastike,” je poudaril. Proti sežigalnici so tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki pa so v sporočilu za javnost opozorili na netransparentnost pri trenutnem procesu sprejemanja odločitev, saj da so doslej vsi procesi odločanja potekali za zaprtimi vrati.
“Čudi me, da nekdo, še preden je slišal govore, pravi, da je proti. Mi bomo imeli javno razpravo. Ni mi pa prav, da vladna stranka protestira proti sežigalnici. Je v vladi, v rokah ima vse vzvode, da vlada ne razpiše koncesije in je s tem vse rešeno,” pa je dogodek nasprotnikov sežigalnice komentiral Janković.
V Mariboru na površju izpete zgodbe in napoved referenduma
Zgodba o sežigalnici ima v Mariboru že dolgo brado, čeprav je še pred 7 meseci župan MO Maribor Saša Arsenovič sežigalnico postavil na mesto ene izmed prioritet tokratnega mandata. Medtem pa je projekt, kot kaže, še zmeraj na mrtvi točki. Med drugim se nemara o tej potezi obeta celo referendum.
Na zadnji seji mestnega sveta je bilo, kot tolikokrat doslej, znova govora o tem projektu. V Listi za pravičnost in razvoj so medtem predlagali umik predvidene umestitve sežigalnice v občinski prostorski načrt, v primeru sprejetja v predlagani obliki zagrozili z zbiranjem podpisov za referendum, Arsenovič pozivom k umiku točke z dnevnega reda ali podaljšanju razprave ni prisluhnil.

To bi namreč po njegovem pomenilo, da tudi v tem mandatu, ki se izteče pozno jeseni, dokumentov ne bi mogli več sprejeti.
“Danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo sežigalnico imeli ali ne, saj je za to potreben še sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklep mestnega sveta. Tukaj smo zato, da rešujemo neke stvari, ki so v breme razvoja mesta in občanov,” je predloge zavrnil župan Arsenovič.
Vodja službe mestnega sveta Rosana Klančnik pa je pojasnila, da morajo razpravo v prvem branju po pravilniku opraviti ravno v času javne razgrnitve.
Župan medtem meni, da sežigalnica v Maribor vsekakor sodi: “Glede na dobre prakse upam, da bo tudi ta projekt zgrajen po najvišjih možnih standardih, vendar bo gradnja po najboljšem scenariju stekla šele čez pet ali šest let. Do takrat pa je naš največji izziv, kakšna bo cena položnic ter kam v resnici naši odpadki gredo,” je pojasnil.
Energetska učinkovitost
Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s smernicami Evropske unije, se slovenskim gospodinjstvom omogoča učinkovito znižanje stroškov elektrike brez zapletenih dovoljenj. S sistemom Plug and Play lahko mini sončne elektrarne brez težav povežejo z omrežjem, kar prinaša enostavno izkoriščanje sončne energije in prihranek. Sončni modul Sonnenkraftwerk, na voljo v trgovinah Termotehnike po Sloveniji, predstavlja korak k trajnostno naravnani energetski prihodnosti.
Več informacij lahko najdete na www.termotehnika.si
Energetska učinkovitost
Slovenija: z obnovo starih zgradb bi do leta 2050 lahko prihranili kar 1,07 milijarde evrov

Življenje v zastarelih in neučinkovitih stavbah predstavlja tveganje za zdravje in presega finančne zmožnosti prebivalcev. Nezdrave stavbe imajo velik vpliv na podnebje in predstavljajo visok strošek za celotno skupnost, saj poleg zapravljanja energije povečujejo stroške zdravstvenega varstva in zmanjšujejo produktivnost. Trajnostna obnova nezdravih stavb je nujno potrebna, saj z njo lahko ustvarimo bolj zdravo in čisto okolje ter dolgoročno prihranimo. V Sloveniji kar 1,07 milijarde evrov do leta 2050.

Po podatkih raziskave Healthy Home Barometer (Barometer zdravih domov), je vsak tretji Slovenec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza. Čeprav so takšne razmere že same po sebi skrb vzbujajoče, pa ima slabo stanje zgradb in stanovanj širše posledice. Zaradi nezdravih stavb imamo povečane stroške zdravstvenega varstva in zmanjšano produktivnost, ki neposredno vpliva na gospodarstvo, medtem ko imajo potratne stavbe velik vpliv na podnebje. Poročilo Združenih narodov namreč kaže, da so se kljub naložbam v energetsko učinkovitost in zniževanju porabe energije emisije ogljikovega dioksida v gradbeništvu po pandemiji povzpele na rekordno raven.

Vlaganje v prenovo stavb ima očitne gospodarske koristi
V Sloveniji lahko prednosti zmanjšanja tveganj, povezanih z notranjo klimo v zaprtih prostorih, merimo tudi v denarju. Z zmanjšanjem izpostavljenosti vlagi ali plesni, s povečano stopnjo prezračevanja v javnih stavbah in izboljšanjem dostopa do dnevne svetlobe bi v Sloveniji do leta 2050 lahko prihranili 256 milijonov evrov na področju stroškov zdravljenja, 62 milijonov evrov na področju zdravja in produktivnosti, 352 milijonov evrov pri prezračevanju v šolah in 399 milijonov evrov pri prezračevanju in zadostni dnevni svetlobi v pisarnah. Skupaj bi to Sloveniji prineslo 1,07 milijarde kumulativne gospodarske koristi. Če upoštevamo vse države članice EU, bi do leta 2050 prihranili 608 milijard evrov.

Onesnažen zrak v zaprtih prostorih ima poleg vpliva na zdravje ljudi in produktivnost vpliv tudi na dobro počutje in zadovoljstvo. Izboljšanje tega prav tako prinaša velike gospodarske koristi na tem področju, ki jih v državah EU ocenjujejo na skoraj 100 milijard evrov na leto. To je enako celotni finančni podpori Evropske unije (SURE) za nujne primere brezposelnosti, namenjeni 19 članicam v letu 2021 za boj proti negativnim gospodarskim in socialnim posledicam epidemije.
Raziskava je tudi pokazala, da se gospodarske koristi prenov ne omejujejo zgolj na področje stanovanjskih nepremičnin. Povečanje hitrosti prezračevanja v pisarnah za le en liter na sekundo lahko prinese prihranke v višini 27 milijonov evrov, kar pa lahko naraste na kar 192 milijonov evrov v primeru bistvenega povečanja stopnje prezračevanja (7 l/s). Namreč ustrezno prezračevanje v pisarnah vpliva tudi na večjo koncentracijo pri delu. Ustrezne razmere pa lahko koristno vplivajo tudi na mlade, saj ustreznost zraka vpliva na njihove učne sposobnosti. Raziskava je namreč pokazala, da se lahko ekonomski učinki izboljšanja prezračevanja v šolah povzpnejo do 350 milijonov evrov, pod pogojem, da stopnja prezračevanja preseže 3 l/s na osebo.

DOGODKI
Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija) je pred dnevi organiziralo strokovno srečanje, na katerem so izpostavili ključne vidike izvedbe toplotnega ovoja stavbe po merilih trajnostne gradnje, se posvetili vse bolj aktualnim izzivom pri razogličenju stavb in iz naslova vse večjih potreb po proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov tudi kriterijem za vgradnjo sončnih elektrarn na strehe in fasade bivalnih, poslovnih in industrijskih objektov.
Odgovornost gradbeega sektorja za trajnostne izboljšave
Izobraževanja, ki je potekalo v nabito polni mavrični predavalnici, se je udeležilo kar 110 slušateljev s področja gradbeništva in urejanja prostora, med njimi projektanti in arhitekti iz vrst IZS in ZAPS, upravniki večstanovanjskih stavb ter drugi strokovnjaki, ki so upravljavsko, okoljsko ali ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. Dogodek, ki ga je povezoval dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, so podprla podjetja JUB, JUBHome, Wienerberger Slovenija, Knauf Insulation, F. Leskovec in URSA Slovenija, predavanji na temo sončnih elektrarn in aktualnih nepovratnih spodbud pa sta prispevala še predstavnika Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) ter Eko sklada.
Predavatelji so v ospredje postavili veliko odgovornost gradbenega sektorja za trajnostne izboljšave pri gradnji stavb, saj te porabijo skoraj polovico vse energije in surovin in so ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Fokusirali so se na energijsko učinkovitost stavb in pomembnost vgradnje kakovostnih in certificiranih toplotnoizolacijskih sistemov, kjer igrajo ključno vlogo uporabljeni gradbeni materiali. Ti morajo izpolnjevati vse zahteve trajnostne gradnje, vse od projektiranja do izvedbe, vključujoč celotni življenjski cikel stavb in vpetost v krožno gospodarstvo. Gradnja mora temeljiti na trajnostni rabi virov, ki omogočajo uporabo okoljsko sprejemljivih surovin in recikliranje gradbenih materialov.

Fasadne rešitve in prednosti izolacijskih materialov
Ovoj stavbe je zelo pomemben konstrukcijski element trajnostne gradnje, saj mora uporabnikom nuditi varnost, udobnost ter trajnost v smislu funkcionalnosti in estetskih lastnosti, kar ima velik vpliv na življenjsko dobo in dodano vrednost objekta. Predavatelji so udeležencem predstavili fasadne rešitve in karakteristike posameznih materialov ter prednosti trajnostnih izolacijskih materialov za kontaktne ETICS in prezračevane fasade. Izpostavili so nujnost izvedbe zrakotesne izvedbe ovoja ter rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti ter toplotnega in zvočnega udobja za vse vrste stavb. Veliko pozornosti so posvetili tudi požarni zaščiti objektov, ki ima lahko velik vpliv na življenje, zdravje in bivalno udobje uporabnikov stavb. Opozorili so na standarde, s katerimi proizvajalci dokazujejo lastnosti vgrajenega izdelka ali sistema, med njimi je pomemben EAD, evropski ocenjevalni dokument, ki natančno navaja vse kriterije, ki jim mora zadostiti fasadni sistem. Tako morajo biti kontaktne (ETICS)fasade skladne z vsemi zakonskimi zahtevami in standardi ter imeti na podlagi EAD izdelano evropsko tehnično oceno ETA, v kateri so navedeni tudi vsi profili, ki so primerni in odobreni za uporabo, prav tako sidrni sistemi, ki morajo biti testirani v samem fasadnem sistemu. Za fasadne sisteme lahko proizvajalec pridobi tudi okoljsko deklaracijo proizvoda EPD, ki predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda.

Govora tudi drugih tehničnih smernicah ter energetiki
Predavatelji so predstavili tudi fasadne rešitve iz opečnih elementov ter podrobnosti gradnje sodobnih hiš z ICF sistemom, vključno s sistemom tesnjenja, pa tudi sodobne načine in možnosti izvedbe dekorativnih slojev na kontaktnih fasadah. Udeleženci so za vgradnjo fasadnih sistemov pridobili še ključne informacije o načinih sidranja vseh vrst izolacij ter se seznanili s prednostmi izolacijskih materialov iz kamene in steklene mineralne volne, EPS-a ter z novo generacijo izdelkov za izolacijo fasad in podzidkov. Na izobraževanju so pozornost posvetili še zakonodajnim vidikom trajnostne gradnje ter predpisanim tehničnim smernicam na področju požarne varnosti, predstavili pa tudi nove tehnične zahteve, ki jih pri izvedbi toplotne izolacije fasade od februarja dalje predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3) in jih za pridobitev subvencij predpisuje tudi Eko sklad.

Predstavnik Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) je udeležence med drugim seznanil z veljavno zakonodajo ter spremembo Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije iz leta 2022, lani decembra pa je bil sprejet tudi Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije (SE do 600 W). Prikazal je primere slabih in dobrih praks pri umeščanju sončnih elektrarn na strehe in fasade ter izzive, ki v prihodnje čakajo arhitekte in projektante pri snovanju njihove integracije na objekte. Predstavnik Eko sklada je v sklepnem delu izobraževanja predstavil še pogoje javnega razpisa za nepovratne finančne spodbude za sončne elektrarne za(individualno ali skupnostno) samooskrbo gospodinjstev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo (z ali brez baterijskega hranilnika). Upravičenci, ki so hkrati tudi odjemalci električne energije, morajo na Eko sklad oddati popolno vlogo z izpolnjenim obrazcem Vloga 104SUB-SO22 ter predpisane priloge, nepovratna finančna spodbuda pa se po izdani dokončni odločbi izplača predvidoma v 60 dneh.
-
KULTURA2 meseca nazaj
Poplave prizadele številne kulturne objekte in dediščino
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Kakšna je onesnaženost voda in tal na poplavljenih območjih?
-
GRADNJA2 meseca nazaj
Napovedana je postavitev številnih montažnih mostov po Sloveniji
-
EKOLOGIJA1 teden nazaj
Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!
-
Akustika2 tedna nazaj
Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa
-
DEDIŠČINA2 tedna nazaj
Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame
-
Slovenija1 mesec nazaj
EPK 2025: predvidena je prenova celotnega Trga Evrope
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Komunalno blato onesnažuje vodo na Ljubljanskem barju