Energetska učinkovitost
V Ljubljani obljubljajo izgradnjo čistejše sežigalnice od Dunajske, v Mariboru pa zanjo napovedujejo celo referendum
Na ljubljanski občini so organizirali promocijo sežigalnice, ki bi jo po ambicijah Ljubljana dobila do leta 2030. Po tem letu bi z odpadki zagotavljali 30 odstotkov energije za sistem daljinskega ogrevanja.
Ljubljanska občina je v sredo predstavila zamisel o gradnji sežigalnice, s katero bi, kot menijo, trajno rešili vprašanje nereciklabilnih mešanih odpadkov in dosegli umik premoga. Da sežigalnica ni rešitev, so medtem prepričani v več strankah in iniciativah.
Zamisel o sežigalnici je ljubljanska mestna občina predstavila v Cukrarni, kot primer dobre prakse pa so navedli tovrstne objekte na Dunaju. Kot je pojasnil župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig, so se v mestu izziva ravnanja z odpadki lotili v treh stopnjah. “Prva je preprečevanje nastajanja odpadkov, drugi korak je recikliranje,” je pojasnil in dodal, da na Dunaju letno ustvarijo okoli 1200 milijonov ton odpadkov, okoli tretjino jih reciklirajo. Tretja stopnja je prinesla vprašanje, kaj z odpadki, ki jih ne moremo reciklirati, je dejal dunajski župan in pojasnil, da so v avstrijski prestolnici leta 2016 začeli večji poudarek dajati na sežiganju odpadkov.
“Imamo štiri velike sežigalnice na območju samega mesta. Vprašali smo se, kaj je bolje – da zakopljemo odpadke v zemljo, kar vzame veliko prostora, ali jih predelamo tako, da jih sežgemo na do okolja prijazen način in poskrbimo za čiščenje izpustov,” je dejal in pojasnil, da sežigalnica Spittelau stoji v neposredni bližini ene izmed najboljših svetovnih splošnih bolnišnic.
Odpadke na Dunaju trajnostno obdelujejo in predelujejo, pri čemer proizvajajo toploto, ki jo po županovih pojasnilih uporablja na tisoče gospodinjstev, na ta način pa so znižali tudi izpuste ogljikovega dioksida. “Imamo najučinkovitejše filtre za čiščenje izpustnih plinov. Če bi naši dimni plini škodovali prebivalcem, sežigalnice zagotovo ne bi postavili pri bolnišnici,” je poudaril.
V igri dve lokaciji – ob Zaloški in ob Letališki cesti
Najboljšo razpoložljivo tehnologijo bi uporabili tudi v Ljubljani, je zatrdil Marko Agrež iz Energetike Ljubljana. Kot je dejal, bi sežigalnica trajno rešila problem nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov. Te bi uporabili koristno in v praksi uresničili načelo krožnega gospodarstva, je dejal in pojasnil, da bi z uporabo goriva iz odpadkov občina lahko zagotovili umik premoga iz Ljubljane. V igri za postavitev sežigalnice v Ljubljani sta sicer dve lokaciji, ena ob Zaloški cesti v neposredni bližini moščanske toplarne, druga pa ob Letališki cesti, je dejal Agrež.
“Lahko govorimo o tem, ali je pametno in ekološko, da tanker vozi premog iz Indonezije, da tovornjaki vozijo odpadke …” pa je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je zatrdil, občina z obuditvijo ideje o sežigalnici ne odstopa od strategije Nič odpadkov, bo pa do tja še dolga pot. Količina odpadkov na prebivalca se v Sloveniji povečuje, krivuljo pa moramo po njegovih besedah nujno obrniti navzdol.
“Naša dolžnost je, da Ljubljančankam in Ljubljančanom zagotovimo višjo kakovost življenja in ekonomsko možnost preživetja. V Ljubljani bo kakovost življenja boljša, predvsem ker ne bomo več uporabljali premoga,” je dejal in dodal, da se danes lahko “šalimo” o energentih, o plinu, ko je zunaj 35 stopinj Celzija, “prišla pa bo zima, pa se bomo vprašali, kaj je s položnicami”. Dejal je, da bo v vsakem stanovanju, ki bo na vročevodu, cene ogrevanja čez nekaj let najmanj za 20 odstotkov nižje.

Opozorila o tem, da je okolje že zdaj preobremenjeno
Nestrinjanje s projektom so medtem na ločenem dogodku izrazili v stranki Vesna, Levici, Listi kolesarjev in pešcev, Piratski stranki in iniciativi Ljubljana odprto mesto. “S tem, ko so se mestne oblasti odločile, da predstavitev projekta sežigalnice in javno razpravo izvedejo sredi šolskih počitnic in poletnih dopustov, so pokazale, kako si predstavljajo dialog s ključnimi deležniki,” je opozorila koordinatorka ljubljanske lokalne skupine pri Vesni Jasminka Dedić.
Sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je medtem na dogodku strnila pismo avstrijske zelene stranke glede sežigalnic na Dunaju, ki se pogosto omenjajo kot zgled. “Domnevno enostavna proizvodnja energije brez nadaljnje predelave odpadkov je največji problem sežigalnic. Zaradi sežiga se ne uporablja mehansko-biološka obdelava, ni dovolj ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja. Prav te tehnologije pa bi dodatno zmanjšale emisije toplogrednih plinov pri ravnanju z odpadki in hkrati prihranile pomembne surovine,” je povzela njihovo stališče, s katerim se v Vesni strinjajo.
V Levici opozarjajo, da sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga povečujejo
Postavitvi sežigalnice v Ljubljani nasprotuje tudi Levica. Kot je dejal Luka Omladič, sežigalnice ne prinašajo rešitev za presežno plastiko, omogočajo le to, da industrija plastike lahko še naprej kuje dobičke, dobičke pa kujejo tudi predelovalci, ki so začeli govoriti o “zeleni ekološki samooskrbni energiji”. “Energija iz kurjenja plastike je v še tako sodobnih sežigalnicah ogljično najbolj potratna, energija z največ izpusti in največjim okoljskim negativnim vplivom,” je poudaril.
Kot je dodal, sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga ohranjajo in še povečujejo. “Na ta način ne bomo nikoli prekinili začaranega kroga eksplozije proizvodnje plastike,” je poudaril. Proti sežigalnici so tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki pa so v sporočilu za javnost opozorili na netransparentnost pri trenutnem procesu sprejemanja odločitev, saj da so doslej vsi procesi odločanja potekali za zaprtimi vrati.
“Čudi me, da nekdo, še preden je slišal govore, pravi, da je proti. Mi bomo imeli javno razpravo. Ni mi pa prav, da vladna stranka protestira proti sežigalnici. Je v vladi, v rokah ima vse vzvode, da vlada ne razpiše koncesije in je s tem vse rešeno,” pa je dogodek nasprotnikov sežigalnice komentiral Janković.
V Mariboru na površju izpete zgodbe in napoved referenduma
Zgodba o sežigalnici ima v Mariboru že dolgo brado, čeprav je še pred 7 meseci župan MO Maribor Saša Arsenovič sežigalnico postavil na mesto ene izmed prioritet tokratnega mandata. Medtem pa je projekt, kot kaže, še zmeraj na mrtvi točki. Med drugim se nemara o tej potezi obeta celo referendum.
Na zadnji seji mestnega sveta je bilo, kot tolikokrat doslej, znova govora o tem projektu. V Listi za pravičnost in razvoj so medtem predlagali umik predvidene umestitve sežigalnice v občinski prostorski načrt, v primeru sprejetja v predlagani obliki zagrozili z zbiranjem podpisov za referendum, Arsenovič pozivom k umiku točke z dnevnega reda ali podaljšanju razprave ni prisluhnil.

To bi namreč po njegovem pomenilo, da tudi v tem mandatu, ki se izteče pozno jeseni, dokumentov ne bi mogli več sprejeti.
“Danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo sežigalnico imeli ali ne, saj je za to potreben še sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklep mestnega sveta. Tukaj smo zato, da rešujemo neke stvari, ki so v breme razvoja mesta in občanov,” je predloge zavrnil župan Arsenovič.
Vodja službe mestnega sveta Rosana Klančnik pa je pojasnila, da morajo razpravo v prvem branju po pravilniku opraviti ravno v času javne razgrnitve.
Župan medtem meni, da sežigalnica v Maribor vsekakor sodi: “Glede na dobre prakse upam, da bo tudi ta projekt zgrajen po najvišjih možnih standardih, vendar bo gradnja po najboljšem scenariju stekla šele čez pet ali šest let. Do takrat pa je naš največji izziv, kakšna bo cena položnic ter kam v resnici naši odpadki gredo,” je pojasnil.
E-Mobilnost
Preobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči
Analize kažejo, da bodo lastniki električnih vozil več kot 80 odstotkov vsega polnjenja opravili na pametnih zasebnih polnilnicah – doma ali na parkiriščih pri delovnih mestih, kjer vozila dalj časa mirujejo. Tak način polnjenja omogoča prilagajanje viškom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter obdobjem nižje porabe, zato je cenovno najugodnejši in hkrati najbolj razbremenjuje elektroenergetski sistem. Zaradi vse večjega deleža sončnih elektrarn postaja električna energija čez dan pogosto cenejša kot ponoči oziroma v koničnih obdobjih, ki se jim je smiselno izogibati.
Pametno polnjenje kot temelj prihodnje infrastrukture
V Elesu so že leta 2018 razvili koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje električnih vozil E8. Ta med drugim predvideva bistveno širitev pametnih polnilnic na parkiriščih podjetij, kjer zaposleni svoja vozila parkirajo več ur.
Kot pojasnjujejo: »Logika je preprosta – če doma nimate optimalnih pogojev za polnjenje, vozilo napolnite tam, kjer preživi enako dolgo časa kot doma.« Tak pristop je primeren za približno 50 do 60 odstotkov vseh voznikov električnih vozil. Eles je to rešitev že uvedel na svojih parkiriščih, kjer ugotavljajo, da število zaposlenih z električnimi vozili narašča.
Hitro polnjenje kot ključ za mobilnost na daljših razdaljah
Pametno, dolgotrajno polnjenje pa samo po sebi ne zadostuje. Vozniki na daljših poteh ter uporabniki tovornega in javnega potniškega prometa potrebujejo zanesljivo mrežo hitrih polnilnic, ki omogočajo hitro oskrbo z energijo – podobno kot danes točenje goriva.
V Elesu zato poudarjajo enakovreden razvoj obeh segmentov: pametnega dolgotrajnega in hitrega polnjenja. Pri tem ni ključno število posameznih polnilnic, temveč ustrezna moč in premišljena izbira lokacij.
»Namesto razpršenosti po številnih manjših lokacijah je smiselno vzpostaviti manjše število zmogljivih polnilnih parkov, ki zagotavljajo kakovostno in zanesljivo uporabniško izkušnjo,« pojasnjujejo. Takšni polnilni parki predstavljajo novo dimenzijo v elektroenergetskem sistemu.
Za pospešitev razvoja hitre infrastrukture država načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe. Eles meni, da s svojim znanjem, simulacijskimi orodji in dolgoletnimi izkušnjami na področju upravljanja elektroenergetskega sistema predstavlja optimalnega izvajalca te naloge.

Razvoj hitre infrastrukture ob avtocestnem omrežju
V prihodnjih letih bo poudarek na nadgradnji infrastrukture na obstoječih avtocestnih postajališčih. Namesto enega ali dveh polnilnih mest bo treba zagotoviti pet, deset ali več polnilnic na posamezni lokaciji. Hkrati se bodo moči povečale z današnjih 50 kW na 150, 250 ali celo 350 kW, kar bo čas polnjenja skrajšalo na 30 ali celo 15 minut.
Po ocenah bo Slovenija do leta 2027 potrebovala med 30 in 50 lokacij hitrih polnilnic na avtocestnem križu, vsaka z več polnilnimi mesti. To pa zahteva tudi nadgradnjo elektroenergetskih priključkov, saj večina obstoječih počivališč nima zadostne priključne moči.
V praksi to pomeni gradnjo novih kablovodov, dolgotrajne postopke in visoke stroške. V okviru gospodarske javne službe bo Eles poskrbel za osnovno infrastrukturo, medtem ko bodo polnilnice postavljali zasebni ponudniki, izbrani na razpisih.
Ob tem poudarjajo, da nadgradnja obstoječih lokacij predstavlja predvsem srednjeročno rešitev, ki ni primerna za vse vrste vozil, zlasti ne za težji promet. Zato bo treba razvijati tudi povsem nove lokacije.
Polnilni parki kot nova prostorska in energetska infrastruktura
Pri umeščanju polnilnih parkov visoke moči je treba upoštevati več dejavnikov: bližino prometnic, zmogljivost elektroenergetskega omrežja, prostorske omejitve ter bližino virov obnovljive energije. Le tako je mogoče zagotoviti resnično trajnostno mobilnost.
Takšnih lokacij v Sloveniji ni veliko, zato jih obravnavajo kot geografsko omejene javne dobrine.
Trg polnilne infrastrukture se bo bistveno razlikoval od današnjega trga goriv. Poleg obstoječih ponudnikov bodo vstopili novi akterji, pogosto povezani s proizvajalci vozil. Eles bo z oddajo priključno-prostorskih zmogljivosti na javnih dražbah omogočil konkurenčno okolje in sobivanje različnih ponudnikov.
Cilj je čim boljša izkoriščenost infrastrukture ter kakovostna uporabniška izkušnja, ki vključuje tudi urejene postanke za počitek, delo ali okrepčilo.
Pilotna projekta kot korak v prakso
Ker vzpostavitev takšnih sistemov zahteva čas, Eles že izvaja dva pilotna projekta, podprta z evropskimi sredstvi v okviru projekta GreenSwitch.
Prvi polnilni park bo nastal v bližini Novega mesta in bo v končni fazi obsegal več kot 50 hitrih polnilnic za osebna vozila ter dodatne zmogljive polnilnice za avtobuse in tovorna vozila. Gradnja bo potekala fazno, skladno z rastjo potreb.
Drugi projekt nastaja v Kranju, kjer bo na voljo približno 17 hitrih polnilnic. Namenjen bo različnim uporabnikom – od javnega potniškega prometa do osebnih in gospodarskih vozil. Obe lokaciji naj bi zaživeli med letoma 2026 in 2028.
Električna mobilnost v fazi pospešene rasti
Po podatkih Statističnega urada RS je na slovenskih cestah več kot 20.000 električnih vozil. Po hitri rasti v obdobju 2021–2023 se je rast v letu 2024 nekoliko umirila, vendar dolgoročne napovedi kažejo, da bi lahko po letu 2030 dosegli okoli 300.000 vozil.
Eles ocenjuje, da električna mobilnost prehaja iz faze začetnega navdušenja v fazo pospešene rasti, kar potrjuje tudi naraščajoč delež električnih vozil med novimi registracijami.
Pomembno je poudariti, da Eles ni ponudnik storitev polnjenja, temveč sistemski operater, ki zagotavlja elektroenergetsko infrastrukturo. Priključne kapacitete bodo dodeljene različnim ponudnikom na transparenten in tržno naravnan način.

Vpliv na elektroenergetsko omrežje in prihodnji izzivi
Trenutno imajo večji vpliv na distribucijsko omrežje toplotne črpalke kot polnjenje električnih vozil. V prihodnje pa se bo vpliv e-mobilnosti postopoma povečeval.
Analize, ki zajemajo obdobje 2014–2023 ter napovedi do leta 2034, kažejo, da večji delež električnih vozil vpliva predvsem na napetostne razmere v omrežju. Medtem ko razpršeni viri energije povzročajo dvig napetosti, električna vozila povečujejo obremenitve in padce napetosti.
Rešitev predstavljajo pametna omrežja in napredne tehnologije, ki jih Eles že uvaja. Z njihovim razvojem bo mogoče učinkovito upravljati omrežje in hkrati čim bolje izkoristiti obstoječo infrastrukturo.
Energetska učinkovitost
Prapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji
Na planoti Prapretno nad Trbovljami se zaključuje razširitev sončne elektrarne, ki bo po koncu del postala največja tovrstna naprava v Sloveniji. Projekt, vreden več kot 11 milijonov evrov, po oceni okoljskega ministra predstavlja enega najbolj oprijemljivih primerov zelenega energetskega prehoda pri nas.
Minister Bojan Kumer je ob tem poudaril, da Prapretno nazorno ponazarja, kako je mogoče degradirana industrijska območja preoblikovati v sodobne energetske centre. Na območju, kjer so desetletja odlagali pepel, sadro in žlindro iz nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, danes nastaja največja sončna elektrarna v državi.
Z izvedbo druge in tretje faze se bo zmogljivost elektrarne s skoraj 18.000 sončnimi paneli povečala na približno 10 megavatov vršne moči. Ob predvideni letni proizvodnji 9,8 gigavatne ure električne energije bo to zadostovalo za oskrbo približno 2000 gospodinjstev.
Pomemben del projekta predstavlja tudi baterijski hranilnik energije, ki bo prispeval k večji stabilnosti elektroenergetskega sistema ter omogočal učinkovitejše upravljanje proizvodnje. V prihodnjih mesecih bo na lokaciji začel obratovati hranilnik z močjo sedem megavatov in kapaciteto 14 megavatnih ur.
Minister je izpostavil, da takšni projekti pomembno zmanjšujejo energetsko odvisnost države in povečujejo njeno odpornost v času nestabilnih razmer na globalnih energetskih trgih.
Projekt je sofinanciran z nekaj več kot štirimi milijoni evrov iz evropskega sklada za pravični prehod, namenjenega preobrazbi premogovnih regij. Po ministrovih besedah to dokazuje, da pravični prehod ni zgolj politična zaveza, temveč konkretna preobrazba prostora in izboljšanje življenjskega okolja.
Ob tem je poudaril tudi pomen sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in evropskimi institucijami, saj bodo prav takšna partnerstva ključna za uspešno uresničevanje zelenega prehoda v prihodnosti.
Štokelj: Projekt je primer uspešne prenove degradiranega prostora
Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj je poudaril, da se na Prapretnem zaključuje razširitev sončne elektrarne, ki bo znova postala največja v Sloveniji. Prva faza, zgrajena leta 2022, je predstavljala pionirski projekt večjega obsega, sedanja nadgradnja pa dodatno utrjuje njen pomen.
Po njegovih besedah je posebnost projekta prav njegova umestitev na degradirano območje, kar predstavlja uspešen primer preobrazbe industrijske dediščine v trajnostno razvojno priložnost. Hkrati gre za prvi slovenski energetski projekt, sofinanciran iz sklada za pravični prehod.
HSE ob podpori države, evropskih institucij in lokalnih skupnosti ostaja pomemben nosilec zelenega prehoda. Štokelj je posebej izpostavil občini Hrastnik in Trbovlje kot primer dobrega sodelovanja in uspešne energetske preobrazbe.

Jug Jerše: Prapretno kot simbol nove razvojne usmeritve regije
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila, da projekt Prapretno jasno kaže, kako je mogoče degradirana območja preoblikovati v prostore novih priložnosti, čiste energije in trajnostnega razvoja. Evropska unija ob tem podpira tudi krepitev elektroenergetskega omrežja, razvoj polnilne infrastrukture ter spodbujanje samooskrbe in električne mobilnosti.
Po njenem mnenju dogodek na Prapretnem ne pomeni zgolj nove energetske naložbe, temveč simbol širše preobrazbe regij, ki so bile nekoč odvisne od premoga, danes pa postajajo del trajnostno usmerjene prihodnosti.
Župana Hrastnika in Trbovelj, Marko Funkl in Zoran Poznič, sta ob tem izpostavila pomen medobčinskega sodelovanja ter dejstvo, da bo del proizvedene električne energije na voljo tudi lokalni skupnosti po ugodnejši ceni.
Energetska učinkovitost
Črpalna hidroelektrarna Kozjak: z dodatnimi študijami nad dvome krajanov
Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.
Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.
Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«
Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav
Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Žičnica namesto tovornjakov
Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.
Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.
Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.
Pravno in strokovno usklajevanje
»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«
Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«
Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica
V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.
Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.
Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.
-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA2 meseca nazajV Brdih postavili začasni montažni most
-
Arhitektura1 mesec nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura1 mesec nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”


