BIVANJE
Največja prostorska širitev Ljubljane doslej: odpira se središče Stanežice
Na severozahodnem robu Ljubljane bo v prihodnjih letih zraslo novo mestno središče z več tisoč stanovanji, parkom, šolami in zdravstvenim kompleksom. Ljubljana se širi – in to v največjem obsegu v svoji zgodovini.
Ljubljana načrtuje novo urbano območje
Župan Zoran Janković je razkril, da bo največja prostorska širitev prestolnice potekala v območju Stanežic ob Celovški cesti, kjer Mestna občina Ljubljana načrtuje povsem novo mestno četrt.
»Tja bomo preselili podjetji LPP in LPT, kjer bo zgrajena nova prometna in komunalna infrastruktura. Na mestu sedanjega LPP pa bo nastal tretji največji mestni park,« je pojasnil Janković.
Novo »mesto v mestu«
Po besedah župana bo v Stanežičah zgrajenih okoli 7.000 stanovanj, kar pomeni novo urbano središče za približno deset tisoč prebivalcev. Ob stanovanjskih objektih bodo predvidene tudi osnovne šole, zdravstveni center, športna igrišča ter obsežen parkovni sistem, ki bo povezal severni del Ljubljane z obstoječo urbano strukturo.
»Gre za popolnoma novo mestno območje z vsemi javnimi funkcijami – šolami, vrtci, parkom in prometno infrastrukturo. Tam se bo oblikovalo novo središče življenja,« poudarja Janković.

Preselitev LPP in LPT odpira prostor za nov mestni park
Trenutni sedež Ljubljanskega potniškega prometa na Celovški cesti 160 bo v prihodnjih letih preurejen v obsežen mestni park.
Podjetji LPP in Ljubljanska parkirišča in tržnice se bosta preselili proti Stanežičam, kjer bo zgrajena sodobna logistično-prometna infrastruktura.
Na območju današnjega LPP bo urejen tretji največji park v mestu – takoj za Tivolijem in parkom Špica. Ob njem bodo zrasli novi stanovanjski bloki ter spremljajoči javni program, med drugim šole in zdravstvene ustanove.
Kanal C0 – infrastrukturni pogoj za razvoj
Ključno za izvedbo načrtovane širitve je dokončanje kanala C0, ki omogoča odvajanje odpadnih voda iz severnega in vzhodnega dela Ljubljane. Kanal, dolg 12,1 kilometra, povezuje črpališča Mala vas, Tomačevo, Jarše, Ježico in Sneberje ter poteka od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod.
»Širitev nismo mogli začeti, dokler ni bil zgrajen kanal C0. Ko bo projekt dokončan, bo omogočil razvoj novega mestnega območja,« je pojasnil župan.
Možnosti nadaljnje rasti mesta
Glavni razvojni potencial Ljubljane se trenutno osredotoča na Stanežice. Drugod večjih prostorskih rezerv ni. Barje ostaja zavarovano območje Natura 2000, kjer gradnja ni dovoljena, Kleče so del vodovarstvenega območja, Sostro se razvija postopno z manjšimi naselji, Ježica in Šmartno pod Šmarno goro pa omogočata zgolj zmerno rast ob glavnih prometnih poteh.
Mestna občina hkrati načrtuje tudi postopno preobrazbo območja BTC v zeleno poslovno-stanovanjsko središče.
Novo poglavje urbane preobrazbe
Z načrtovanim projektom v Stanežičah Ljubljana vstopa v novo razvojno obdobje. Cilj je ustvariti sodobno, trajnostno zasnovano sosesko, ki bo odgovorila na stanovanjske potrebe prestolnice in hkrati spoštovala naravne danosti prostora.
Čeprav časovnica izvedbe še ni dokončno določena, na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da se bo projekt začel takoj po zaključku gradnje kanala C0.
BIVANJE
Stanovanjski sklad RS: v desetletju 3000 novih najemnih stanovanj, še 2000 v pripravi
V obdobju 2015–2025 je Stanovanjski sklad Republike Slovenije zagotovil približno 3000 dodatnih javnih najemnih stanovanj, trenutno pa je v gradnji ali pripravi še okoli 2000 novih enot.
Preusmeritev iz tržnih v najemne gradnje
V prvem petletnem obdobju, med letoma 2015 in 2019, je sklad zagotovil 517 novih stanovanj – 269 z lastnimi investicijami, 228 prek programov sofinanciranja občin in lokalnih skladov ter 20 z neposrednimi odkupi.
Kot je pojasnil predsednik uprave sklada Črtomir Remec, so ob začetku njegovega mandata leta 2015 razpolagali s 150 milijoni evrov in nekaj nedokončanimi projekti na Brdu v Ljubljani, novih projektov pa takrat še niso imeli pripravljenih.
S preusmeritvijo usmeritve iz gradnje za trg v gradnjo javnih najemnih stanovanj je sklad zagnal več novih projektov. V obdobju 2020–2025 je tako dodal še 2482 stanovanj – 1241 z lastnimi investicijami, 845 prek programov sofinanciranja ter 396 z nakupi preko javnih pozivov.
Za skupaj približno 3000 stanovanj v desetletju je bilo potrebnih okoli 350 milijonov evrov investicij, je navedel Remec.

2000 stanovanj v gradnji ali pripravi
Trenutno je v različnih fazah gradnje in priprave 2118 stanovanj, od tega jih bo sklad sam zgradil 1885, 218 jih bo izvedenih v sodelovanju z občinami, 15 pa bo pridobljenih z nakupom. Skupna ocenjena vrednost teh naložb znaša okoli 402 milijona evrov.
Med večjimi projekti so:
- Glince–Podutik v Ljubljani (v treh fazah skupno 280 stanovanj),
- Novo Pobrežje v Mariboru (dve fazi, skupaj 439 stanovanj),
- Ob Savi v Kranju (dve fazi, 269 stanovanj).
V gradnji so tudi manjši projekti: 46 stanovanj na Jesenicah, 82 v Lukovici in 40 v Lendavi.
Remec pričakuje, da bodo integralna gradbena dovoljenja pridobljena do konca letošnjega leta, tako da bi lahko gradnja stekla v prvi polovici leta 2026.
Projekti v Celju in Novem mestu
Večina preostalih projektov je v fazi projektiranja ali umeščanja v prostor. Med njimi izstopata celjski Novi trg s 126 stanovanji in novomeški Brod Drage s 150 stanovanji.
Sklad je iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) pridobil 36,6 milijona evrov nepovratnih sredstev za gradnjo 12 projektov, skupno 755 javnih najemnih stanovanj. Največji delež, več kot 22 milijonov evrov, je namenjen gradnji mariborske soseske Pod Pekrsko gorco s 400 stanovanji.

Pomembnejši sta še projekta:
- Podbreznik v Novem mestu, kjer bo sklad za 600.000 evrov zgradil približno 100 stanovanj, dodatnih 40 pa kupil preko javnega poziva,
- Nad Dolinsko v Kopru, kjer je predvidena gradnja okoli 90 stanovanj v vrednosti 7,1 milijona evrov.
Remec je ob tem poudaril, da cikel od umeščanja v prostor do zaključka gradnje traja od pet do sedem let, zato posameznih projektov ni mogoče pripisovati zgolj eni vladi. »Od leta 2015 smo imeli štiri vlade, vsaka je po svoje prispevala k temu, da smo danes tu, kjer smo,« je dejal.
Stroški odpravljanja napak na starejših projektih
Sklad se še vedno sooča s stroški odpravljanja napak pri projektih, ki so bili v preteklosti grajeni za trg. Od leta 2009 do konca septembra letos so za sanacijo napak na 1281 stanovanjih (od skupno 2831 prodanih enot) v šestih soseskah namenili 11,4 milijona evrov, brez vštetih sodnih stroškov.
Največji med temi projekti sta soseska Dragomelj s 154 stanovanji in Poljansko nabrežje v Ljubljani s 603 stanovanji, kjer sanacijska dela še potekajo. Po Remčevih besedah gre v večini primerov za posledice napak gradbenih izvajalcev, ki so medtem končali v stečaju, delno pa tudi za pomanjkljivo vzdrževanje objektov.
Sklad ocenjuje, da bo skupni strošek, skupaj s sodnimi postopki, znašal okoli 20 milijonov evrov.
BIVANJE
GAGGENAU – več kot stoletje odličnosti v vašem domu
ZGODOVINA INOVACIJ IN STRAST DO INOVACIJ
Ko govorimo o luksuznih gospodinjskih aparatih, eno ime izstopa kot sinonim za izjemno kakovost, vrhunski dizajn in preciznost – Gaggenau. Nemška blagovna znamka, katere korenine segajo vse do leta 1683, je svojo pot začela kot kovačija železa v Schwarzwaldu. Danes Gaggenau predstavlja simbol kompromisne kakovosti, elegantne preprostosti in profesionalnega standarda v zasebnih kuhinjah po vsem svetu.

Filozofija oblikovanja
Gaggenau ni le proizvajalec – je izkušnja. Njihova estetika je diskretna, a močna. Minimalistične linije, natančna obdelava materialov, kot so nerjaveče jeklo in črno steklo, ter ergonomsko premišljeni detajli naredijo njihove naprave arhitekturni podaljšek prostora. Vsak kos opreme je izdelan z veliko pozornostjo, pogosto ročno, v skladu s stoletno tradicijo kakovosti in obrtniške natančnosti.

Vrednote, ki trajajo
V času minljivih trendov Gaggenau ostaja zvest načelom trajnosti, vzdržljivosti in vrhunskih zmogljivosti. Njihove naprave niso zasnovane kot potrošni izdelki, temveč kot investicija v življenjski slog, estetiko in funkcionalnost. To je blagovna znamka, ki spoštuje svoje korenine, hkrati pa samozavestno stopa v prihodnost.

Inovacije, ki premikajo meje kulinarike
V zadnjih treh letih je Gaggenau predstavil vrsto inovacij, ki dodatno utrjujejo njegov status vodilnega v premium segmentu gospodinjskih aparatov.

Nova serija Expressive – umetnost sreča tehnologijo
Najnovejši ponos blagovne znamke je Expressive Series, kolekcija naprav, ki redefinira vizualno identiteto kuhinje. S kontrasti, odsevi in teksturami nova serija vnaša čustveno dimenzijo v svet kulinarične tehnologije. Vsaka pečica, kavni aparat ali vakuumska predalna enota iz linije Expressive deluje hkrati kot funkcionalno orodje in umetniški objekt. Poudarek ni le na zmogljivosti, temveč tudi na izraziti arhitekturi naprav, ki postajajo osrednji elementi oblikovanja interierja.

Essential Induction – svoboda kuhanja
Še ena tehnološka perjanica je Essential Induction – inteligentna indukcijska plošča, ki omogoča prosto premikanje posod po celotni površini brez izgube toplote. Minimalističnega videza, z skoraj nevidnim uporabniškim vmesnikom, ta naprava zagotavlja maksimalno fleksibilnost in integracijo v sodobne kuhinjske prostore.

Vinska vitrina in pametni hladilniki
Nove vinske vitrine z večzonskim nadzorom temperature, UV zaščito in diskretno osvetlitvijo so zasnovane za prave hedoniste, medtem ko hladilniki, opremljeni s senzorji in naprednimi sistemi za ohranjanje svežine, zagotavljajo tihe, inteligentne in energijsko učinkovite zmogljivosti.

Gaggenau v slovenskih domovih
Slovenski kupci vse bolj prepoznavajo vrednost investiranja v Gaggenau – ne le kot tehnično nadgradnjo prostora, temveč kot estetski in čustveni element vsakodnevnega življenja. Ne glede na to, ali opremljate luksuzni penthouse, moderno vilo ob morju ali eleganten mestni stanovanje, se Gaggenau popolnoma vklopi kot simbol sofisticiranega doma.
Več na www.gaggenau.si
BIVANJE
Proces postavitve taktilnih oznak: od načrta do izvedbe
Proces postavitve taktilnih oznak za slepe in slabovidne zahteva natančno načrtovanje, strokovno izvedbo in upoštevanje specifičnih potreb uporabnikov. V nadaljevanju bomo predstavili korake, ki vodijo od pregleda obstoječega stanja do tehnične izvedbe montaže taktilnih oznak.
Med ključne elemente dostopnosti za slepe in slabovidne sodijo taktilne oznake, ki jim omogočajo varno in samostojno gibanje. Postavitev taktilnih oznak je kompleksen proces, ki zahteva interdisciplinarno sodelovanje in prilagoditev prostora specifičnim potrebam uporabnikov. Le s premišljenim načrtovanjem in strokovno izvedbo lahko ustvarimo okolja, ki so prijazna do vseh, ne glede na njihove fizične sposobnosti.
1. Pregled in popis obstoječih ovir
Prvi korak pri načrtovanju taktilnih oznak je temeljit pregled obstoječega prostora. Specializirani strokovnjaki opravijo analizo dostopnosti, pri kateri ocenijo arhitekturne ovire, prometne poti in druge elemente, ki vplivajo na mobilnost oseb z okvaro vida. Maja Babič, direktorica Zavoda Brez ovir in podjetja TaktilPro, je razložila: »Stopnice, prehodi in višinske razlike so najpogostejše ovire, ki jih je treba identificirati in ustrezno nasloviti. Pomembno je tudi preveriti širino hodnikov in prehodov, saj morajo omogočati nemoten prehod osebam z okvaro vida, ki uporabljajo pomoč psov vodnikov in bele palice. Lokacije vrat, dvigal in drugih ključnih orientacijskih točk so bistvenega pomena pri načrtovanju ustreznih taktilnih oznak, saj morajo uporabnike učinkovito voditi skozi prostor.«
Ocena dostopnosti torej vključuje kratek pregled objekta in popis pomembnejših ovir ter določitev ukrepov za odpravo teh ovir. Služi kot osnovna informacija o potrebnih ukrepih za izboljšanje dostopnosti. Zbrani podatki nato omogočajo pripravo natančnega načrta dostopnosti, ki določa lokacije in vrste taktilnih oznak, vključuje pa tudi oceno stroškov.

2. Načrt dostopnosti
Na podlagi popisa ovir nato arhitekt v sodelovanju s strokovnjaki za dostopnost oblikuje načrt dostopnosti za talni taktilno vodilni sistem (TTVS). Ta načrt določa:
– potek vodilnih linij in opozorilnih oznak,
– materiale in tehnične specifikacije taktilnih oznak,
– skladnost z zakonodajnimi in standardiziranimi smernicami.
Pri projektiranju dostopnosti grajenega okolja je ključno upoštevanje standardov dostopnosti, kot so SIST ISO 21542:2021, SIST 1186 in SIST EN 17210:2021. Pomembno je tudi skrbno izbrati materiale taktilnih oznak, ki bodo primerni za dolgoročno uporabo. Taktilne oznake so običajno izdelane iz nerjavečega jekla, aluminija ali posebnih protidrsnih materialov, saj morajo biti trpežne in odporne na obrabo, hkrati pa nuditi jasno otipljivost. Poleg tega morajo biti oznake dobro vidne, saj številni slabovidni posamezniki poleg tipnega zaznavanja uporabljajo tudi vidne kontraste za orientacijo.
3. Tehnična izvedba
Ko je načrt dostopnosti potrjen, se prične s pripravo površin, na katere bodo nameščene taktilne oznake. Ta korak je bistven za zagotovitev trajnosti in funkcionalnosti oznak. »Pred montažo je treba površino temeljito očistiti in izravnati, saj morebitne nepravilnosti lahko vplivajo na stabilnost oznak. Nato se označijo mesta, kjer bodo oznake nameščene, pri čemer je treba natančno slediti načrtu, da se zagotovi optimalna orientacija za uporabnike,« pojasnjuje Maja Babič.

Sama montaža taktilnih oznak se lahko izvaja na več načinov, odvisno od vrste podlage in izbranih materialov, opisuje sogovornica. V notranjih prostorih, kjer so tla ravna in gladka, se pogosto uporablja lepljenje, ki omogoča hitro in učinkovito namestitev brez večjih posegov v površino. Na zunanjih površinah ali tam, kjer je večja obremenitev, se oznake pogosto pritrdijo z vijačenjem, kar zagotavlja boljšo odpornost na vremenske vplive in mehanske obremenitve. Na mestih z intenzivno uporabo, kot so železniške postaje ali mestna središča, pa se taktilne oznake vgrajujejo neposredno v tla, kar zagotavlja njihovo dolgotrajno obstojnost in stabilnost.
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajNovo državno podjetje Slovenske vode bo prevzelo upravljanje vodotokov
-
URBANIZEM1 mesec nazajLjubljana spreminja prostorski načrt: nova lokacija remize, več parkov in širitev obvoznice
-
DOGODKI1 mesec nazajDelavnice v Mariboru: GBC Slovenija spodbuja trajnostno gradnjo med mladimi
-
PRENOVE/OBNOVE1 mesec nazajMednarodno priznanje za sodobno interpretacijo vodnjaka v Stari Fužini
-
GRADNJA1 mesec nazajV Ljubljani bo stekla gradnja 53 stanovanj za mlade
-
RAZSTAVA1 mesec nazajBienale neodvisne ilustracije: 18 let ustvarjalne samobitnosti
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPtuj – evropsko mesto kulturne dediščine 2026
-
KULTURNA DEDIŠČINA1 mesec nazajPrenovljeni grad Črnomelj kot novi kulturni center. Samostan Kostanjevica na Krki stopa v celovito obnovo

