Slovenija
Ljubljanska Drama vendarle v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja
Po zapletih v času prejšnjega ministra za kulturo Vaska Simonitija se prenova ljubljanske Drame nadaljuje. Projekt je trenutno v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. V skladu s potrjeno časovnico pa naj bi bila dela končana leta 2026.
Kot so pojasnili v osrednji gledališki hiši, je bil projekt celovite prenove Drame v okviru rebalansa proračuna za leto 2023 uvrščen med vladne projekte, tako da so zanj v proračunu za leti 2023 in 2024 zagotovljena ustrezna sredstva. Hkrati s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja potekajo priprave na začetek arheoloških izkopavanj v območju gradnje Drame.
Poteka tudi projektiranje preureditve skladišča v Šentvidu za namen vadbenih prostorov v času prenove SNG-ja Drama Ljubljana.
Zgodba, ki se piše že od leta 2019
Prva faza celovite prenove se je sicer po dolgih prizadevanjih začela leta 2019, ko je bila podpisana pogodba za projektiranje in pripravo dokumentacije z birojem Bevk Perović arhitekti, ki je leta 2017 zmagal na javnem natečaju. Investicija je bila leta 2017 ocenjena na 43 milijonov evrov brez DDV-ja.
Nato je novembra 2021 odstopil tedanji ravnatelj Drame Igor Samobor in med razlogi za odstop navedel nespoštovanje zavez glede prenove stavbe gledališča, ob čemer je glavne očitke uperil v tedanjega ministra za kulturo Simonitija. Ta naj bi po zatrjevanju Samoborja dogovarjanje glede financiranja prekinil.
Vrednost projekta v petih letih poskočila
Avgusta lani je premier Robert Golob po ogledu prostorov ljubljanske Drame napovedal uvrstitev projekta prenove v vse ustrezne dokumente, da bodo lahko investicijo začeli takoj.
Kot navajajo v SNG-ju Drama Ljubljana, je bil avgusta lani izdelan in na ministrstvu za kulturo podpisan dokument DIIP (Dokument identifikacije investicijskega projekta) – Celovita prenova SNG Drama Ljubljana 2023–2026. V njem je vrednost celotnega projekta na podlagi dviga cen na trgu ocenjena na 58,5 milijona evrov z DDV-jem.
Po Samoborjevih navedbah je minister Simoniti tudi zahteval, da se iz projekta izključi t. i. Nemška hiša. V Drami so pojasnili, da je bil že junija lani projekt SNG Drama – Nemška hiša znova uvrščen v projekt celovite prenove SNG-ja Drama Ljubljana.
Med ukrepi, ki so jih izvedli v vmesnem času, da bi razbremenili določene etaže stavbe, pa so našteli, da so bile v času od julija lani izvedene meritve ničtega stanja kupole nad velikim odrom in podrobneje prizidka. V aprilu pa bodo izvedene obdobne meritve, ki bodo podale podatke o stanju oz. morebitnem nadaljnjem posedanju. Hkrati poteka selitev določenih programov v druge etaže z namenom razbremenitve.
Po sezoni 2023/24 se predstave začasno selijo na nadomestno lokacijo
V skladu s potrjeno časovnico naj bi se dela v okviru projekta celovita prenova SNG-ja Drama Ljubljana končala leta 2026. Načrtovano je, da bo s koncem naslednje repertoarne sezone 2023/24 stavba zaprta, in začela se bo obnova. Hkrati s tem sta predvideni nadaljevanje delovanja Drame in izvajanje programa sezone 2024/25 in sezon do konca prenove na nadomestnih lokacijah. Pogovori v povezavi z nadomestnimi lokacijami še potekajo.
Slovenija
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?
Potem ko je vlada že potrdila zadnji seznam 258 objektov za odstranitev, se zdaj pristojni ukvarjajo s 74 objekti, ki so jih dodatno prepoznali kot ogrožene. Postopki za izplačila prvih odškodnin so sicer v zadnji fazi.
Po navedbah vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih je bila s potrditvijo še zadnjega sklepa o določitvi objektov, ki so zaradi ogroženosti po lanskih poplavah predvideni za odstranitev, prejšnji četrtek na vladi dokončno znana usoda vseh 343 objektov, ki so bili januarja letos evidentirani kot mogoči objekti za odstranitev. Vlada je do zdaj izdala sklepe o odstranitvi skupno 258 objektov, preostalih 85 pa so pozneje umaknili s seznama, saj je stroka presodila, da se jih da s protipoplavnimi ukrepi ali sanacijo plazov ustrezno zavarovati.
Stroka in občine razpravljajo o dodatnih objektih
Dodatno pa so občine in tudi stroka predlagali, da se za morebitno odstranitev preverijo še nekateri novi objekti, ki jih ogrožajo poplave ali plazovi. “Državna tehnična pisarna je do konca septembra pripravila strokovna mnenja za 35 objektov, za 39 objektov pa bodo predvidoma končana v tem tednu,” je v izjavi za medije povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
Če bo stroka za omenjene objekte dokončno ugotovila, da jih je treba odstraniti, pa te čaka enak postopek kot v primeru objektov s prvotnega seznama – po potrditvi strokovnih mnenj v svetu za obnovo sledi njihova javna razgrnitev ter dokončni sprejem na vladi. “Računamo, da bo tudi za te objekte celoten postopek končan v tem letu,” je dejal Šefic.
Dolgotrajni, zahtevni postopki
Glede postopkov cenitev za 258 objektov, za katere je vlada že potrdila sklep o odstranitvi, pa je Šefic pojasnil, da so za okoli 200 od njih že končana tudi cenitvena poročila, preostala pa naj bi bila dokončana do konca oktobra. V prvi polovici novembra pa načrtujejo predstavitve teh cenitvenih poročil v okviru terenskih obiskov predstavnikov vladne službe za obnovo po poplavah. Do zdaj sta sicer višino ocenjene vrednosti domov zavrnila le dva lastnika.
“Razumem, da tisti, ki čakajo na te odločitve, težko čakajo, ni enostavno, vendar menim, da jim je zdaj, ko smo te postopke končali, ko je že skoraj 200 cenitev opravljenih in ko vedo, s čim razpolagajo, in jim je jasno, kakšni bodo njihovi prihodnji koraki, večinoma bistveno lažje. Z vsemi bomo delali naprej in pomagali tam, kjer je mogoče, zato da bodo vsi nadaljnji postopki tekli čim hitreje,” je poudaril Šefic.
Trenutno je sicer končanih in v postopku podpisa 18 pogodb z upravičenci, ki so se odločili za izplačilo odškodnine. Ko bodo pogodbe podpisane, bo lastnica teh objektov postala država. “Po pogodbi je obveznost države, da izplača odškodnino v 30 dneh po tem, ko je pogodba podpisana oziroma ko so overjeni vsi podpisi ter končani vsi postopki, ki jih izvajamo,” je razložil. Da so izpolnjeni pogoji za prenos objekta na državo, morajo imeti lastniki urejene tudi zemljiškoknjižne zadeve in poplačane morebitne hipotekarne kredite, ob tem opozarjajo v vladni službi za obnovo.
Iskanje parcel za nadomestno gradnjo
Sočasno s tem v 23 občinah tečejo tudi postopki pridobivanja parcel za nadomestitveno gradnjo, za katero je do zdaj v pogovorih interes izkazalo le tri do pet lastnikov objektov, ki so predvideni za odstranitev. Večina je namreč še vedno takšnih, ki si želijo dom postaviti sami. “V nekaterih občinah razpolagajo tudi z že obstoječimi stavbnimi zemljišči in tam se bodo lahko upravičenci, ki se bodo odločali za gradnjo, tudi dogovorili za nakup teh parcel. Z odškodninami, ki jih bodo dobili, bodo lahko tudi kupili zemljišča, kakršna jim ustrezajo,” je še dejal Šefic.
Ob tem je še poudaril, da bodo imeli v vseh občinah pri nakupu teh zemljišč prednost prizadeti v lanskih poplavah, šele potem tudi drugi interesenti.
Glede možnost posebnih shem za posojila za prizadete v poplavah, ki jih predvideva zakon o obnovi, pa pričakuje, da bodo banke pristopile v te sheme in da bodo ljudem, ki najbolj potrebujejo ugodnejša posojila, te tudi ponudile.
OKOLJE
Vodna konvencija 2024: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje
Med 23. in 25. oktobrom bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekalo deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, med katerim bo Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje biroju konvencije. Dogodek, ki se ga bo udeležilo približno 600 predstavnikov iz 80 držav, potrjuje vodilno vlogo Slovenije na področju mednarodnega čezmejnega vodnega sodelovanja.
Kakšen bo pomen dogodka za Slovenijo
S tem zasedanjem in predsedovanjem Vodni konvenciji Slovenija krepi svoj mednarodni ugled kot država, ki se zaveda pomena čezmejnega upravljanja vodnih virov. Kot država z bogatimi vodnimi viri in dolgo tradicijo sodelovanja na tem področju bo Slovenija v naslednjih treh letih aktivno prispevala k bolj povezanemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov na globalni ravni.
Minister za naravne vire in prostor je poudaril, da bo Slovenija v okviru predsedovanja sledila ciljem Agende Združenih narodov 2030, zlasti cilju 6, ki se nanaša na zagotavljanje dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve za vse. Poleg tega bo Slovenija upoštevala priporočila Konference ZN o vodi 2023 in Vrha ZN o podzemni vodi 2022, kar bo dodatno okrepilo njeno vlogo pri soočanju s podnebnimi spremembami.
Tematike zasedanja
Vodilna tema prvega dne zasedanja bo “Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti”. V luči vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave in suše, ki so posledica podnebnih sprememb, bo ta tema pritegnila veliko pozornosti. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kako čezmejno sodelovanje lahko prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti ekosistemov.
Drugi in tretji dan zasedanja bosta posvečena splošnim vsebinam konvencije, pregledu dosedanjega dela in sprejetju novih smernic za obdobje 2025–2027. Na teh dnevih bodo sprejete tudi odločitve o volitvah v delovna telesa konvencije ter načrtovane konkretne aktivnosti za nadaljnje obdobje.
Kaj pomeni slovensko predsedovanje
S prevzemom predsedovanja biroju Vodne konvencije bo Slovenija pridobila še večji vpliv pri oblikovanju politik na področju trajnostnega upravljanja vodnih virov. Poleg Vodne konvencije bo Slovenija predsedovala tudi Barcelonski in Donavski konvenciji, kar ji omogoča, da poveže programe in strategije vseh treh konvencij.
Ključne naloge slovenskega predsedovanja bodo usmerjene v poglobitev prizadevanj za omilitev planetarne krize, širitev članstva v konvenciji, ter razvoj inovativnih pristopov in tehnologij za upravljanje vodnih virov v spremenjenih podnebnih razmerah.
Vodna konvencija: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje
Vodilna vloga Slovenije v Vodni konvenciji temelji na njenem dolgotrajnem prizadevanju za varstvo in trajnostno rabo vodnih virov. Konvencija, sprejeta leta 1992 v Helsinkih in ratificirana s strani Slovenije leta 1999, je od leta 2016 odprta tudi za države izven regije UNECE, kar ji daje globalno razsežnost. Trenutno združuje 54 pogodbenic, od tega 13 izven UNECE, pri čemer se pričakuje nadaljnje širjenje članstva.
Arhitektura
Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji
Po težki bolezni je v 78. letu umrl arhitekt Janez Kobe. Njegov arhitekturni opus obsega širok spekter arhitekture od urbanističnih zasnov in večjih javnih objektov ter stanovanjskih stavb do ureditev urbanih prostorov in notranje opreme.
Janez Kobe se je rodil 5. februarja leta 1947. Študij je končal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Rdeča nit njegovega izobraževanja pod mentorjem prof. Ravnikarjem je “neprestano spraševanje, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je, v nasprotju z današnjim vprašanjem, kako je nekaj narejeno”, je povedal pred nekaj leti za revijo Outsider. Iskal je “arhitekturno idejo, ne forme oz. podobe arhitekture”.
Kot arhitekt je poleg Slovenije deloval v več državah, med drugim v Črni gori in na Hrvaškem ter na območju nekdanje Sovjetske zveze. Oblikoval je denimo Vrtove sunca v Dubrovniku in Hotel Admiral v Slanem.
Zmagal je na več arhitekturnih natečajih. Med odmevnejšimi sta bila za stavbo Splošne plovbe Piran v Portorožu iz leta 1974 in za hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi iz leta 1980. Zanj je ob končani izvedbi leta 1985 dobil zvezno jugoslovansko Borbino nagrado, ki je v tedanji Jugoslaviji pomenila najvišje priznanje na področju arhitekture.
Že leta 1978 je za naselje Kotlje prejel Plečnikovo nagrado. V Sloveniji se je podpisal pod več turističnih kompleksov, kot sta Terme 3000 in prenova hotela Golf na Bledu. Med drugim je zmagal na natečaju za stanovanjsko naselje Livade v Izoli.
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
TRAJNOST1 mesec nazaj
Kako v enem letu zmanjšati stroške in povečati dodano vrednost na zaposlenega?
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
-
Dizajn1 mesec nazaj
Nagrada Red Dot za Geberit AquaClean Alba
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
Nov predlog zakona ministrstva za naravne vire in prostor: pitna voda za vse
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«