Slovenija
Prenovljene muzejske hiše v sečoveljskih solinah

Muzej solinarstva je na območju Sečoveljskih solin prenovil štiri muzejske hiše, ki bodo z jutrišnjim dnem znova odprte za obiskovalce.
Poplave so novembra lani opustošile območje Fontanigge pri Sečovljah in poškodovale tudi muzejske hiše.
Obnova je stala 280.000 evrov z DDV-jem, sredstva pa je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor prek koncesionarja Soline pridelava soli, je za STA pojasnil Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.
Nekoč je bilo tam okoli 400 solinarskih hiš
V muzeju načrtujejo, da bodo letos s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo sanirali še stezo, ki povezuje pristan z muzejem in je trenutno zaprta zaradi nevarne ruševine. Predvidoma naj bi obnovili tudi vsaj eno vetrnico vodne črpalke, je povedal Juri.
Na celotnem območju piranskih solin je bilo nekoč okoli 400 solinarskih hiš. Danes so edine obnovljene hiše pri Muzeju solinarstva in v neposredni bližini območja Lera v Seči, kjer poteka tudi glavna pridelava soli.

V solinarskih hišah si je med drugim mogoče ogledati skladiščenje solinarskega orodja, nekdanje bivalne prostore solinarjev in stalno razstavo o zgodovini solin ter o nekaterih etnoloških značilnostih solinarskega življenja. Za trajnostno mobilnost so obiskovalcem na voljo kolesa.
Ena od štirih obnovljenih hiš je namenjena tudi občasnemu prebivanju prostovoljcev in udeležencev taborov ali umetniških kolonij, ki jih organizira pomorski muzej Piran.
“Velik problem ostaja še naprej grožnja poplav.”
V muzeju za junij sicer pripravljajo lastno razstavo o predmetih in zgodbah iz vhodne Azije, ki so jih s seboj prinesli slovenski pomorščaki, v nekdanjem skladišču soli Monfort pa bo letos niz predavanj, delavnic in filmov.
Kot je opozoril Juri, utegne biti muzej sicer ob dnevih z zelo slabim vremenom zaprt, saj je dostopnost otežena. “Velik problem ostaja še naprej grožnja poplav. Ne gre pozabiti, da se ta del solin nahaja pod morsko gladino, nasip ob Dragonji pa ostaja problematičen,” je še pojasnil direktor pomorskega muzeja.
GRADNJA
Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še odpravljajo pomanjkljivosti na podlagi tehničnega pregleda. Ljubljanski župan Zoran Janković predvideva, da bodo uporabno dovoljenje pridobili med petim in 10. marcem. Natančnega datuma odprtja pa še ni želel razkriti.
Župan Zoran Janković je na redni novinarski konferenci dodal, da bo dodaten čas prišel prav tudi zaradi opreme, ki je bila naročena pozneje po drugi pogodbi, saj del opreme iz tujine prihaja počasi. Gradnja bazena na Iliriji v Ljubljani, ki je bil skupaj z dodatnimi objekti vreden 62,5 milijona evrov z DDV, je bila sicer že pred časom končana. Zapletlo pa se je pri tehničnem pregledu, na podlagi katerega pristojni izdajajo uporabno dovoljenje.
Časovnica gradnje se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih tednih tudi samo odprtje objekta. To bi moralo po prvotnih načrtih potekati 30. januarja. Janković je sicer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na tehničnem pregledu nekaj dni pred prvotno napovedanim odprtjem sporočil, da se to zamika in bi lahko bilo februarja. Zdaj je predvideno za marec.

Po odprtju načrtujejo dneve odprtih vrat, kjer bodo Ljubljančanom predstavili Ilirijo, redno pa naj bi športni center začel delovati pet dni po uradnem odprtju.
Janković je znova ponovil, da ne gre le za prvi pokriti olimpijski bazen v prestolnici, ampak tudi za pomožni bazen in čofotalnik. V sosednjem objektu pa bodo rokometna, košarkarska in odbojkarska dvorana, dvorana za borilne športe in plesni center. Na zunanji površini proti Narodnem domu bodo medtem rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkaški igrišči ter atletska steza s šestimi progami. Kompleks pa bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.
Na vrsti nov športni objekt: atletski center ŽAK v Šiški
Drugi veliki športni objekt, ki bo nastal v Ljubljani, je novi Atletski center na območju sedanjega stadiona ŽAK v Šiški. Občina je na razpis za izvedbo vseh gradbeno obrtniških del in zunanje ureditve prejela štiri ponudbe, ki pa so bile previsoke, zato je vse zavrnila. Najnižja ponudba znaša 99 milijonov evrov, ocena mestne občine za izvedo predvidenih del pa je 70 milijonov evrov, je danes povedal Janković.
Marca bodo z vsemi štirimi izvajalci izvedli pogajanja. “Bomo pa videli, ali bomo zadovoljni s številko,” je dodal. S kakšno ponujeno ceno bi bili zadovoljni, danes župan ni želel povedati.
Če bodo izvajalca in vso potrebno dokumentacijo zbrali v aprilu, Janković načrtuje, da bi se gradnja atletskega centra, ki bo v tem trenutku največja naložba v športno infrastrukturo v državi, lahko začela prvi dan po zaključku nogometne državnega prvenstva, torej 25. maja.
Ob tem je pojasnil, da bodo morali preseliti Nogometni klub Bravo, ki trenutno igra na stadionu ŽAK. Kam se bo trenutno drugouvrščena ekipa v prvi nogometni ligi preselila, se bodo pogovarjali, ko bo izvajalec izveden v delo in bodo ugotovili, koliko prostora bodo potrebovali za gradnjo. Ena od možnosti je namreč tudi, da bi nogometaši trenirali na enem od trenutnih pomožnih igrišč.

25. maja načrtujejo tudi začetek popolne prenove zelenice na nogometnem stadionu Stožice, zanjo pa bodo imeli 40 dni časa, je povedal Janković. Po prenovi ocenjuje, da v Stožicah ne bodo dovolili treningov, ampak le nogometne tekme Olimpije in slovenske reprezentance.
Janković je dodal še, da Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bodo na razpis za državno sofinanciranje gradnje športnih objektov prijavili pet objektov. In sicer Športni center Ilirija, Atletski center, plezalni in teniški center, ki sta predvidena na Viču, ter kolesarski center v Tomačevem.
Slovenija
Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so na ogled postavili osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išt Huzjana. V galeriji si želijo spomenik kasneje umestiti v javni prostor, da bi opominjal, kako dragocena je solidarnost.

V Koroški galeriji likovnih umetnosti, pod okrilje katere spada galerija na Ravnah na Koroškem, so ob napovedi odprtja današnje razstave spomnili, da so prebivalci Slovenije na razdejanje avgustovskih poplav leta 2023 ne glede na vsakdanje razprtije odgovorili z izjemnim čutom za solidarnost.”Še bolj kot različne donacije – od živil in bele tehnike do finančne pomoči – je prav dolga vrsta prostovoljcev, ki jih je bilo na koncu celo treba prositi, naj ne prihajajo več, pokazala, da nam ni vseeno za sočloveka. Združila nas ni zavist, temveč enotnost,” so zapisali.
V upanju, da bi bil odziv Slovencev ob morebitni naslednji katastrofi enako srčen, in v strahu, da morda ne bi bil, želijo v Galeriji Ravne popoplavno saniran javni prostor zaznamovati s trajnostnimi umetniškimi deli, tudi s “Spomenikom solidarnosti, ki bi nas in prihodnje generacije opominjal, kako dragocena je človeška solidarnost”.
Tako bo na razstavi, ki jo odpirajo drevi v Galeriji Ravne, umetnik Ištvan Išt Huzjan predstavil osnutek za spomenik, ki ga sestavljata dva jeklena kosa. Huzjan je jekleni odkovek, namenjen ponovni uporabi, odkril v skladišču jeklarskih surovin družbe SIJ Metal Ravne in ga s pomočjo sodelavcev družbe SIJ Ravne Systems perforiral s petimi izvrtinami ter prerezal na pol.

“Tako sta nastala dva simetrična jeklena segmenta, katerih zrcalna površina odseva okolico in opazovalca ter mu na simbolni ravni omogoča, da dojame in ponotranji stisko ljudi ob katastrofi. Polkrožne oblike ponazarjajo valove vode, s čimer vzpostavljajo povezavo z vodo kot virom življenja in hkrati neukročeno silo narave,” so navedli v galeriji.
Osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 je maketa za večjo skulpturo, ki bi jo želeli kasneje umestiti v javni prostor, in sicer v okolico novega Kulturnega centra Ravne, je ob tem dodal kustos razstave Jernej Kožar.
“S tem bi zaznamovali ta izjemen trenutek v zgodovini naše mlade države, ko se je ob veliki katastrofi razkrila izjemna solidarnost, srčnost in skrb za sočloveka – vrednote, primerljive le še z dvema prelomnima dogodkoma v zgodovini Slovencev: NOB in osamosvojitvijo Slovenije,” je še dejal Kožar.
Materiali
150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875.
JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec zidnih barv, letos praznuje častitljiv jubilej – 150 let delovanja. To obletnico bo kot pomemben mejnik zgodovine in tradicije v letu 2025 zaznamoval s praznovanjem, ki bo potekalo pod krovnim sloganom “150 let barvitih zgodb”, pa tudi z dobrodelnimi aktivnostmi, ki jih bo Skupina JUB izvajala na večjih trgih, kjer posluje. JUB s svojo usmeritvijo v prihodnost in z najprepoznavnejšimi blagovnimi znamkami še naprej ostaja pionir na področju okolju prijaznih izdelkov in rešitev. Generacijam svojih kupcev bo še naprej zagotavljal kar najboljšo uporabniško izkušnjo pri ustvarjanju barvitih in sodobnih energijsko varčnih bivanjskih prostorov, pri tem pa prizadevno uresničeval tudi svojo družbeno odgovornost in ponujal humanitarno podporo najbolj ranljivim skupinam.
Prisoten na številnih trgih
JUB je kot sodobno in mednarodno uveljavljeno slovensko podjetje s svojimi močnimi lastnimi blagovnimi znamkami prisoten na več kot tridesetih evropskih in drugih tržiščih, kjer uspešno trži svoje inovativne izdelke in trajnostne sistemske rešitve v dejavnosti gradbeništva. Skupina JUB, ki danes združuje več kot 800 zaposlenih iz desetih držav, na tujih trgih ustvari več kot 75 odstotkov letnih prihodkov, svoj vodilni položaj pa krepi zlasti v srednji in vzhodni Evropi. S svojimi dekorativnimi barvami in premazi ter ponudbo kakovostnih fasadnih sistemov uspešno deluje na trgih v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Kosovu, v Severni Makedoniji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem ter v Romuniji, Angliji, Italiji, Nemčiji, Grčiji in na drugih trgih. Z močno zavezanostjo h kakovosti, trajnosti in inovacijam JUB z blagovnimi znamkami JUPOL, JUBIZOL, HYDROSOL in JUBHome krepi partnerstvo tudi s profesionalnimi izvajalci tako na domačem kot na tradicionalnih trgih sosednjih držav.


“Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875, s tako dolgo tradicijo pa se pri nas lahko pohvalijo le redka podjetja,” poudarja mag. Sašo Kokalj, predsednik uprave družbe JUB. “Naša zgodba je zgodba o kakovosti, inovacijah in povezovanju. Ob 150. obletnici se zato ne spominjamo le preteklih dosežkov, temveč predvsem gradimo prihodnost. S svojimi izdelki, strokovnostjo in trajnostnimi pobudami želimo soustvarjati lepši, bolj barvit in trajnosten svet, zato si prizadevamo, da bomo v duhu tega poslanstva skupaj z našimi uporabniki, partnerji, dobavitelji in zaposlenimi obeležili tudi ta častitljivi jubilej.”
Dobrodelnost in okoljska ozaveščenost
V sklopu praznovanja obletnice bo JUB v letošnjem letu pripravil še 150 dobrodelnih ter okoljsko ozaveščevalnih akcij. Prve bodo povezane z donacijami barv za javne ustanove, kot so vrtci, šole in bolnišnice, ter sodelovanjem zaposlenih pri prostovoljnih akcijah barvanja objektov za izboljšanje bivalnega okolja najbolj ranljivih skupin, ekološko ozaveščenost pa bodo povezali z varovanjem voda oziroma čiščenjem okolice vodotokov. Poleg omenjenih prazničnih aktivnosti bo JUB skozi vse leto izvajal še številne produktne in prodajne pobude, ki bodo JUB-ove zveste kupce še dodatno vabile k skupnemu praznovanju jubilejne 150-letnice.
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Muzej sodobne zgodovine bo v letu 2025 razstavo posvetil prelomnim trenutkom slovenske medicine
-
Uncategorized2 meseca nazaj
MGLC se v tem letu pripravlja kar na dva jubileja
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Je vodik priložnost za Slovenijo na poti k zeleni prihodnosti?
-
Energetska učinkovitost4 tedni nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja
-
Uncategorized2 meseca nazaj
Novomeški Narodni dom kot najstarejši v državi, bo vendarle dočakal prenovo
-
ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?