Novogoriški župan Samo Turel je napovedal, da se začenja postopek za razrešitev direktorja Javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica Gorazda Božiča. Očitajo mu malomarno delo in premajhno črpanje programskih sredstev.

Županova napoved sledi razpletu četrtkove seje mestnega sveta Nova Gorica, petkovem pogovoru novogoriškega župana z Božičem in njegovim vztrajanjem, da ne bo odstopil. Božič je prepričan, da da je dogajanje politično naravnano.

Turel je v današnji izjavi še dejal, da so Božiču dali čas, da se izkaže z delom, vendar časa zaradi vse bližjega začetka EPK-ja preprosto ni več. Zato je napovedal začetek postopka njegove razrešitve, saj se po petkovem pogovoru Božič ni sam odločil za odstop.

“Če bi šlo za politično razrešitev, bi to razrešitev izvedli že v začetku letošnjega leta, razlogov za tako razrešitev je bilo že takrat dovolj. Govorimo samo o dejstvih. To stanje je nevzdržno, iz tega projekta se bojim, da ne bo izšlo tisto, kar si vsi želimo. Odgovornost za to bom v vsakem primeru moral nositi jaz oziroma mestni svet,” je še dejal župan.

Božič, ki je prepričan, da da je dogajanje politično naravnano, pričakuje, da ga bodo seznanili s konkretnimi razlogi za na četrtkovi seji sprejeti sklep in mu s tem omogočili primeren čas za pripravo odgovora. Pravi, da ga je dogajanje na četrtkovi seji mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica razočaralo. “Negativna ocena svetniške večine vodilne stranke s koalicijo nima opore v dejstvih, zaradi česar sem sklical to konferenco. Ta odločitev jasno kaže na določeno mero nezaupanja tako v moje sodelavce na zavodu kakor tudi zaposlene na občini, ki se s tem projektom ukvarjajo že več kot leto dni,” je v današnji izjavi še povedal Božič.

Sprašuje se, zakaj so samo njegovo delo označili za malomarno. “Sprašujem se, ali se morda s kazanjem s prstom na naš zavod ne želi prikriti nekaterih drugih zadev, ki resneje ogrožajo izvedbo projekta. Zaradi vsem znanega dejstva, da sem bil tesen sodelavec bivšega župana, sem namreč enostavna tarča, mogoče za poravnanje nekih starih, meni neznanih političnih zamer,” še pravi Božič.

Pravi, da je od začetka v javnem zavodu potekala notranja revizija, na opozorjene napake so že odreagirali in jih v večini odpravili. Spomnil je tudi na oceno Evropske komisije, ki je priprave na Evropsko prestolnico kulture leta 2025 ocenila kot dobre.

Božič je na četrtkovi seji novogoriškega mestnega sveta dobil nezaupnico. Mestni svetniki so, potem ko so se seznanili z vmesnim polletnim poročilom o delu omenjenega zavoda, potrdili sklep z dopolnitvijo, s katerim so ugotovili, da direktor malomarno opravlja svoje delo, tako da bi lahko nastale hujše motnje pri izvedbi projekta EPK.

Od 1,5 milijona programskih sredstev počrpanih slabih 300.000 evrov
Sklep s tem amandmajem, ki ga je v imenu svetniške skupine Gibanje Svoboda predlagala svetnica Ana Gulič, je bil potrjen z 18 glasovi za in devetimi proti. Najbolj je svetnike zmotilo to, da je bilo od 1,5 milijona programskih sredstev doslej počrpanih le slabih 300.000 evrov.

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen obisk in načrtovana finančna podpora ministrstva za kulturo za obnovo prostorov vlivata upanje tudi za prihodnost.

Ptujski muzej celotno letošnje leto praznuje 130-letnico delovanja. Od januarja naprej na širšem območju Ptuja in Ormoža obletnico sestavljajo razstave, posveti, izdaja zbornika in številni dogodki, ki zajemajo zaslužne ljudi in zgodovinske dogodke, povezane z muzejem in njegovimi spremembami. Včeraj je v prostorih Ptujskega gradu potekala tudi slavnostna akademija, s katero so zaznamovali obletnico. Udeležili so se je tudi predstavniki ministrstva za kulturo, ki je prevzelo velik finančni delež napovedane obnove prostorov Pokrajinskega muzeja.

Z najobsežnejšo zbirko baročnih tapiserij na Slovenskem že lani odprli 130-letnico
Že preteklo jesen so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40-letnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130-letnici muzeja, ki bo na ogled še do konca letošnjega leta. Ptujska zbirka baročnih tapiserij je najobsežnejša na Slovenskem. Starejša serija, ki prikazuje zgodbo antičnega junaka Odiseja, je bila stkana na začetku 17. stoletja, mlajša pa je bila z upodobitvami bujno zaraščenih krajin z jezeri, ob katerih se odvijajo majhni pastoralni, lovski in ljubezenski prizori, imenovani verdure, stkana v drugi polovici 17. stoletja.

Obdobje epidemije je imelo na delovanje muzeja velik vpliv, saj je obisk drastično upadel. Lani so se številke spet popravile, saj so našteli dobrih 66.000 obiskovalcev, največ seveda na Ptujskem gradu, kjer jih je bilo 43.000 iz kar 76 različnih držav. “Tudi finančno smo poslovali pozitivno, kar me še posebej veseli po dveh pandemičnih letih,” je januarja komentiral direktor Aleksander Lorenčič.

V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje
Najpomembnejši razlog je odločitev ministrstva za kulturo, da v opuščeni grajski kašči pod Ptujskim gradom v prihodnjih treh letih uredi ogledni arheološki depo in tam po več kot desetletju znova na ogled postavi izjemno arheološko antično zbirko, kar je ministrica Asta Vrečko naznanila na začetku maja.

Ministrstvo je sprva odobrilo dobrih 73 tisoč evrov za investicijsko-vzdrževalna dela v sklopu grajskega kompleksa, maja letos pa napovedalo obnovo grajske žitnice, vredno 5,6 milijona evrov. V takratnem sporočilu za javnost so tudi tudi razgrnili načrtovano vsebino grajske kašče, ki je bila največja žitnica na Slovenskem in s tem dokaz, kako veliko gospodarsko moč so imeli gospodarji Ptujskega gradu med 18. in 19. stoletjem. “Predvidena je hibridna postavitev, ki temelji na oglednih depojih, omogoča predstavitev večine gradiva in obenem povečuje dostopnost do zbirk. Omogoča tudi skladiščenje večje količine predmetov. Lapidarij v kleti predstavlja glavnino vseh spomenikov. Vseh spomenikov je 686, vključno z mitreji, mestnim stolpom in Orfejevim spomenikom,” so zapisali.

Ob 130-letnici muzeja so pred njim veliki načrti, ki jim je dodana sanacija škode po poplavah
Sodelovanje z ministrstvom bo mogoče omililo ugotovitve, da so v 130-letni zgodovini v Ptujskem muzeju večkrat in redno nasedli na obljubah, med drugim tudi o urbanistični ureditvi grajskega griča in arheološkega centra. Zalogaj je sicer zelo velik, tudi za muzej, ki se mora na projekt dobro pripraviti. “Govorimo o potrebi po preselitvi vseh eksponatov iz grajske žitnice in teh je ogromno. Takoj ko je bil projekt predstavljen, smo začeli čiščenje, veliko je bilo kosovnih odpadkov, ki smo jih odpeljali s pomočjo Javnih služb. Veliko pa je tudi inventariziranih muzealij. Vložili smo tudi veliko energije, da nam je uspelo najti nadomestni prostor,” je avgusta komentiral direktor Lorenčič.

Razlog za veselje pa je tudi letošnji rekordni obisk muzeja, obiskovalcev je bilo že okoli 70 tisoč. Že v prvi polovici leta so poročali o številčnem obisku. Prodali so 23 tisoč vstopnic in julija obisk ni upadel. Številni so bili predvsem prehodni turisti, največ iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije, skupno pa iz 70 držav z vsega sveta. Med njihove prioritete v naslednjem obdobju sodijo dokončna ureditev problematike prostorov za bogato arheološko zbirko mesta, kar naj bi s pomočjo evropskega denarja rešili z obnovo grajske žitnice, posodobitev muzejskih zbirk in celostna ureditev grajskega kompleksa.

V povezavi z digitalnimi izzivi in komunikacijo muzeja z javnostjo si Lorenčič želi, da bi lahko okrepili delovanje na zunaj, potrebujejo pa “nove kadre, nova znanja in pridobitve, zlasti kar zadeva trženje in promocijo. V našem primeru za družbena omrežja skrbi pedagoška služba, ampak bi potrebovali tudi nove moči, nove poglede. Jasno je, da je ptujski grad osrednja blagovna znamka mesta in potrebujemo celosten pristop, sodelovanje mesta, muzeja in Zavoda za turizem. Zagotovo je tudi tu ogromno manevrskega prostora in možnosti za nadgradnjo.“

Žal pa so letos ujme sprožile tudi plazove pod gradom in na turnirskem prostoru. Težave naj bi rešili z novo krajinsko ureditvijo. Čaka pa jih še zahtevnejša sanacija delno porušenega grajskega obzidja.

Dolga zgodovina tretjega najstarejšega pokrajinskega muzeja
Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta 1893, v okviru katerega je takrat deloval lokalni muzej. Leta 1895 so člani društva arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami različnih zvrsti in muzej po donatorju profesorju Franzu Ferku poimenovali Mestni Ferkov muzej. Po letu 1945 je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks. Sočasno je širil območje svojega delovanja in dobil leta 1963 naziv Pokrajinski muzej Ptuj, leta 2008 pa Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzej zdaj svoje dejavnosti opravlja na širšem območju obeh mest, ki slovi po bogatih prazgodovinskih in antičnih najdiščih nekdanje rimske Petovione, obdobju preseljevanja ljudstev, srednjeveških in novoveških pričevanjih o kulturnem in gospodarskem pomenu Ptuja in zaledja ter slikovitem ljudskem izročilu.

Ob jubileju 3. avgusta so v Sončnem parku Dominikanskega samostana na Ptuju odkrili spomenik Viktorju Skrabarju, častnemu članu Muzejskega društva Ptuj, predhodniku današnjega muzeja. Skrabar (1877–1938) je deloval kot pravnik, muzealec, varuh kulturne dediščine in spoštovan donator, ki je pustil pomemben pečat v zgodovini Ptuja. “Bil je zaslužen za preselitev Ptujskega muzeja iz pretesnih prostorov nekdanje gimnazije v nove prostore v dominikanskem samostanu in poleg tega je bil zaslužen tudi za novo notranjo ureditev arheološke zbirke,” je ob odkritju kipa povedal Lorenčič.

Člani društva so po njegovi smrti na predlog takratnega ptujskega župana Alojzija Remca sklenili postaviti njegov spomenik, a uresničitve zaradi druge svetovne vojne ni bilo. Kip Viktorja Skrabarja je izdelal akademski kipar Anže Jurkovšek in je tretji v Sončnem parku. Tam so se z javnima spomenikoma že pred leti poklonili še dvema častnima članoma Muzejskega društva – narodoslovcu Matiji Murku in ustanovitelju muzeja Francu Ferku.

V okviru projekta EPK 2025 Nova Gorica Gorizia je predvidena prenova celotnega Trga Evrope. Trenutno je objavljen razpis, prenova pa predvideva ozelenitev trga z več kot 20 novimi drevesi, vodnim elementom in ohranitvijo mozaika v središču trga. Rok za oddajo prijav je do 1. septembra opoldne, vrednost investicije pa znaša več kot 2,5 milijona evrov.

Postopek javnega naročila, ki temelji na italijanskem zakonu o javnih naročilih, v prvi fazi predvideva zbiranje prijav za sodelovanje, v drugi pa oddajo ponudb za ureditvena dela oz. gradnjo.

Po besedah direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO Romine Kocina se želijo držati časovnic in dela končati do 31. decembra 2024, tako da bi bili pripravljeni na odprtje Evropske prestolnice kulture leta 2025. “Zavedamo se kratkega roka in prav zato smo vzporedno z dokončanjem projektne dokumentacije začeli prvo fazo javnega razpisa za gradbena dela, da bomo pripravljeni še v tem letu začeti tudi drugo fazo, zbiranje ponudb,” je pojasnila.

Mozaik ostaja v središču trga
Projektna dokumentacija je trenutno v sklepni fazi, znanih pa je že nekaj osrednjih točk glede novega videza Trga Evrope, ki predvidevajo ozelenitev trga z novimi drevesi, vodnim elementom in ohranitvijo mozaika v središču trga. Načrt prenove predvideva tudi enotno tlakovanje t. i. Trizoba Maksa Fabianija, ki ga sestavljajo ulice Caprin, Luzzato in Foscolo ter tudi dela Kolodvorske ulice med trgom in železniško postajo.

Zeleno tkivo, ki bi dodatno povezalo obe mesti
Po mnenju novogoriškega župana Sama Turela predstavlja prenova Trga Evrope “enega od kamenčkov v mozaiku urejanja celotnega območja ob meji”. Kot pravi župan, želijo ta prostor ozeleniti, predvsem pa ga nameniti prebivalcem in obiskovalcem za druženje. “Na ta način bomo ustvarili tkivo, ki bo še dodatno povezalo obe mesti,” je prepričan.

Simbol zmage dialoga nad sovraštvom
Župan občine Gorica Rodolfo Ziberna je poudaril, da Trg Evrope/Transalpina ni le trg, “temveč fizični evropski simbol zmage dialoga nad sovraštvom, miru nad vojno”. Opozoril je še na osrednji element trga – stavbo železniške postaje. “Zgrajena je bila leta 1906 v času Avstro-Ogrske, leta 1918 je prešla pod Italijo, nato leta 1947 pod Jugoslavijo in nazadnje pod Slovenijo,” je spomnil in dodal, da je “v vseh teh prehodih držav in obdobij postaja Transalpina ohranila svoj avtonomni ponos in značaj”.

Projekt prenove Trga Evrope zajema več korakov in postopkov, od pridobivanja financiranja, priprave projektne dokumentacije do naročila del za gradnjo ter gradnjo samo. Kot so spomnili v sporočilu za javnost, je bil spomladi končan razpis za pripravo projektne dokumentacije za izvedbo, vodenje gradbišča in koordinacijo varnosti, na katerem je bila kot projektna skupina izbrana italijansko-slovenska strokovna skupina. To sestavljajo Ravnikar Potokar Arhitekturni Biro iz Ljubljane, podjetji Edil Inženiring in PINSS iz Nove Gorice, podjetji Erdado in Lozej iz Ajdovščine, vipavska Detajl Infrastruktura, beneški združenji D:RH Architetti Associati in SA architetti assiciati ter podjetje iz Torina Sertec Engineering.

Urbani poseg na italijanski strani financira regionalni program POR FESR 2021-2027 (Urbana agenda), v Sloveniji pa je financiran v okviru nacionalnega programa PON FESR 2021-2027 ter iz državnih in občinskih sredstev (Gorica in Nova Gorica). Obenem EZTS GO vodi postopke za pridobivanje Evropskega financiranja.