Connect with us

GOSPODARSTVO

V kompleksu Schellenburg ne bo kulturne dvorane

Objavljeno

dne

Ljubljanski mestni svetniki so pred dnevi kljub nasprotovanju dela opozicije podprli sklepa o lokacijski preveritvi za območji nekdanjega Kolizeja in tovarne Tovil. V novem kompleksu Schellenburg tako ne bo dvorane, namenjene kulturnim dejavnostim.

Svetniki so s podporo sklepu o lokacijski preveritvi za del območja, kjer je stal nekdanji Kolizej, danes pa tam raste nov kompleks Schellenburg, dopustili odstopanje od pogoja, ki je določal, da mora investitor v prvem nadstropju stavbe urediti večnamenski prostor za kulturne dejavnosti.

Samo 150 metrov stran bodo štiri kinodvorane pod Ajdovščino, v vmesnem času smo odprli vrsto kulturnih objektov, med drugim Cukrarno, ki je mnogo večji kulturni večnamenski prostor, v zaključevanju je tudi streha na Križankah. Ta dvorana ni življenjsko potrebna za ta del Ljubljane oz. sploh za Ljubljano,” je podporo sklepu napovedal ljubljanski podžupan Aleš Čerin.

Seveda so v Ljubljani druge dvorane, kar je pohvalno, a to nima neposredne zveze s Kolizejem,” je pa bila kritična Asta Vrečko iz svetniškega kluba Levica, kjer so predlagali umik te točke z dnevnega reda. Pri Kolizeju gre po njenih besedah tudi za simbolno škodo, za odnos do kulture, do kulturne dediščine in do kulturne infrastrukture.

Denar bo končal v državnem proračunu

Ministrstvo za kulturo je marca letos izdalo odločbo, s katero je investitorju naložilo izravnalni ukrep. Namesto izgradnje osrednjega večnamenskega prostora za kulturo v novem objektu je investitor plačal odškodnino v znesku 1,5 milijona evrov.

“Denar je šel v integralni proračun in Ljubljana za kulturno dediščino tega denarja ne bo videla,” je še opozorila svetnica in znova pozvala, naj mestni svet o točki ne glasuje, dokler se ministrstvo za kulturo ne bo zavezalo, da bo 1,5 milijona evrov namenilo za namen kulturne dediščine ali infrastrukture na območju Ljubljane.

Po besedah samostojnega svetnika Dragana Matića bi lahko denar država denimo namenila obnovi Plečnikovega stadiona. A tudi Matić je poudaril, da so ta sredstva del integralnega državnega proračuna. “Namesto da bi denar namenil ukrepom iz svojega resorja, je 1,5 milijona evrov poslal ministru za finance,” je očital kulturnemu ministru Vasku Simonitiju.

Tudi župan Zoran Janković je prepričan, da ljubljanski kulturni projekti tega denarja ne bodo videli, ob čemer je ponovil, da se mu Simoniti zdi škodljiv minister za Ljubljano. Je pa podprl predlog investitorjev in poudaril, da bodo v objektu, kjer je bila načrtovana dvorana, pisarne, ne stanovanja.

Gradnja pred protipoplavnimi ukrepi

Tudi z lokacijsko preveritvijo za območje nekdanje tovarne Tovil so svetniki ustregli investitorjem in spremenili določilo prostorskega načrta na način, da bi lahko sosesko Urbana oaza začeti graditi, še preden bi država končala gradnjo prve etape protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice.

Po pojasnilih občine pa ostajajo določeni pogoji, med drugim dva dodatna za čas gradnje. Investitor bo moral tako urediti koridor za pretakanje poplavne vode in varovati gradbeno jamo pred vdorom površinske vode z namestitvijo protipoplavnih vreč ali protipoplavnim nasipom.

V Levici so se zavzemali tudi za umik te točke z dnevnega reda in poudarili, da bi mestni svet s sprejetjem lokacijske preveritve “povozil” stališče pristojnega odbora in glasovanje lastne večine v mestnem svetu. Svetnike, ki so akt podprli, so opozorili, da so sami prevzeli tveganje.

Ljubljanski svetniki so podprli tudi strategijo razvoja podeželja in urbanega kmetijstva občine za obdobje 2021–2027, ki opredeljuje štiri cilje, med drugim višjo stopnjo samooskrbnosti. Za ukrepe, navedene v strategiji, namerava občina skupaj nameniti 6,56 milijona evrov.

Kompleks Schellenburg je dialog dveh nasprotujočih arhitekturnih slogov. Medtem ko arhitektura zgradbe Palais sledi ritmu oblikovnega jezika pripadajoče poslovne stavbe, Villa izraža značaj suverenega osamelca. Obema kontrastnima stavbama pa so skupna visoka pričakovanja, ki so izpolnjena v notranji ureditvi stanovanj.

GOSPODARSTVO

Gradbeništvo trpi razmere podražitev

Objavljeno

dne

Zaradi velike podražitve energentov, materialov in surovin v gradbeništvu – nekaterih na trgu sploh ni več mogoče dobiti – gradbeni izvajalci že pošiljajo naročnikom zahtevke oziroma napovedi podražitev, ti pa se s tem spopadajo na različne načine.

Morda največji cenovni skok je doseglo gradbeno jeklo, denimo za 230 odstotkov. Nekateri gradbinci so že izrazili strah. Če se cene ne bi ustrezno revalorizirale, “bomo znova deležni stampedov stečajev gradbenih družb, zlasti manjših, ki takšnih pritiskov preprosto ne bodo mogle zdržati”, je napovedal Edo Škufca iz CGP-ja.

Naročniki (na drugi strani) razmišljajo drugače. “Če ne bi bilo smiselno malce ustaviti investicije in počakati, da se zadeve umirijo,” je dejal Boštjan Rigler, član uprave Darsa, kjer sicer izvajalcem priznavajo zahtevke po pogodbi.

Največji naročnik v državi, direkcija za infrastrukturo, ima ta hip samo na cestah 180 gradbišč v vrednosti 278 milijonov evrov – in za vse so zahtevke že prejeli. Za obstoječe pogodbe velja obligacijski zakonik. “Breme desetih odstotkov nosi izvajalec, kar je več kot deset odstotkov, pa investitor,” je komentiral vodja investicij Tomaž Willenpart.

Morda največji cenovni skok je doseglo gradbeno jeklo, denimo za 230 odstotkov.

Dejstvo je, da se bodo nove pogodbe sklepale drugače, pravega kompromisa še ni. Direkcija predlaga, da se deloma upošteva tudi indeks življenjskih stroškov in da se to šteje od dneva oddaje ponudbe.

“Če je bila ponudba oddana pred pol leta ali pred ne vem koliko meseci, odločitev pa je bila sprejeta danes, podpis pogodbe bo jutri, je vmes minilo recimo pol leta. V tem času je prišlo do marsikaterih sprememb,” pa po drugi strani sporočajo gradbinci.

In cenovnih razlik. Ker si naročniki, denimo direkcija, občine na eni strani in izvajalci na drugi nov način predstavljata vsaka na svoj način, zbornica meni, da mora usmeritev določiti vlada, kot je to primer v nekaterih državah.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Slovenski paviljon na Expu v Dubaju gostil skoraj milijon obiskovalcev

Objavljeno

dne

Po šestih mesecih je svoja vrata zaprla svetovna razstava Expo v Dubaju. Organizatorji so našteli skoraj 24 milijonov obiskovalcev, slovenski paviljon si je ogledalo skoraj milijon obiskovalcev. Po Dubaju se Expo 2025 seli v Osako na Japonskem.

Na sklepni slovesnosti v Dubaju so bili navzoči visoki predstavniki številnih sodelujočih držav, države gostiteljice in predstavniki Expa, organizatorji pa so pripravili tudi številne koncerte svetovnih zvezd, nastopila je Christina Aguilera, Norah Jones …

Expo si je po najnovejših podatkih ogledalo skoraj 24 milijonov obiskovalcev, obisk pa se je strmo povečal v zadnjih mesecih, ko so številne države omilile koronske omejitve.

Na svetovni razstavi je sodelovalo 192 držav, kar je največ v zgodovini teh svetovnih dogodkov. V Milanu leta 2015 se je denimo predstavljalo 141 držav. Prvič v zgodovini svetovnih razstav je imela vsaka država svoj paviljon.

Prelet letal ob koncu svetovne razstave v Dubaju. Foto: EPA

Slovenski paviljon navdušil z zelenim okoljem

Največja zelena fasada v Dubaju, ki jo prekriva 45.000 sadik, je postala v zadnjih šestih mesecih najbolj priljubljeno ozadje za sebke na Expu 2020. A ne le na družbenih omrežjih, slovenski paviljon je postal zgodba o uspehu na svetovni razstavi.

Zanimanje za slovenski paviljon se je povečevalo iz meseca v mesec in ob samem koncu ni presenetljivo, da se pred njim na vsake pol ure vije nova dolga vrsta za ogled slovenskih presežkov. Od Goričkega do Pirana, Janje Garnbret do Luke DončićaHermana Potočnika Noordunga do Jožeta Plečnika – to so le nekateri motivi, ki jih je lahko obiskovalec doživel v 360-stopinjski predstavitvi znotraj zelene oaze Expa.

Slovenski paviljon je rezultat dela arhitektov (Robert Klun, Sandi Pirš in sodelavci), zgradilo pa ga je slovensko podjetje Riko v sodelovanju s številnimi podizvajalci iz Slovenije in tujine.  Foto: STA, MMC

Čeprav je bil slovenski paviljon v bistvu usmerjen v poslovno mreženje, je privabljal zanimanje številnih mimoidočih. “Tu so ljudje, ki Slovenijo poznajo, in tisti, ki je ne, želeli smo pripraviti predstavitev za vse in poželi smo precejšnje navdušenje. Poznam primere, ko so Dubajčani prišli v naš paviljon in takoj po prihodu domov rezervirali letalske karte za obisk Slovenije,” je povedal generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo Matic Volk.

Če velja za olimpijske igre geslo: višje, hitreje, močneje in skupaj, je geslo na Expu: domišljija brez meja. Ta ima svojo ceno. In od vložka je odvisen učinek. Na seznamu najbolj ogleda vrednih paviljonov so se od 1. oktobra znašle Savdska Arabija (tudi dobitnica nagrade za najboljši paviljon), Japonska, Združene države Amerike, Nemčija, Izrael … Če vas je pot na Expo zanesla zgolj za en dan in niste bili med hitrimi srečneži, ki so se morali z aplikacijo registrirati ob 9. uri zjutraj za ogled japonskega paviljona, ste lahko samo poslušali zgodbe, kako vsak obiskovalec tam prejme pametni prenosni telefon in kako je na njem dobival razlago predstavljenih predmetov. Najboljši nasvet, ki ste ga lahko dobili kot obiskovalec, je: “Pojdite tja, kjer ni vrste.”

Na paviljonu gostoval tudi D.J.Umek

Ravno na dan predstavitve zgodbe veriženja blokov se je v slovenskem paviljonu mudil tudi didžej Umek, ki je za zbrane pripravil enega izmed najbolj obiskanih koncertnih nastopov. “Rad bi opozoril na športnike kot ambasadorje Slovenije, ker se na gospodarstvo ne spoznam. Zdi se mi sramotno, da imamo evropske prvake v košarki – to poudarjam, ker sem velik ljubitelj košarke – in še pred nekaj leti smo imeli državne prvake, kjer je določen odstotek igralcev poleg igranja hodilo še v službo. Zdi se mi nesprejemljivo, da država ne more poskrbeti za toliko razvoja, da se vsaj košarkarji v prvi ligi lahko ukvarjajo s športom profesionalno. Verjamem, da je tu veliko vzvodov v ozadju, tudi pokrovitelji. Če ima država tako močno reprezentanco, bi lahko sami podprli vsaj določen del infrastrukture,” je opozoril na še enega izmed potencialov za predstavljanje Slovenije Umek.

“Nisem vedel, kaj naj pričakujem pred nastopom v slovenskem paviljonu, ampak mi je predstavljala izziv, ker takšnih nastopov ne prirejam velikokrat,” je ob nastopu v nabito polnem slovenskem paviljonu dejal Umek. Foto: SPIRIT Slovenija


Poslovno središče v slovenskem paviljonu je gostilo več kot 200 dogodkov. Teh se je udeležilo 600 podjetij, kot razstavljavci oz. kot del gospodarskih delegacij, je dejal generalni komisar Slovenije za Expo Matic Volk.

Poslovno središče v slovenskem paviljonu je gostilo več kot 200 dogodkov. Teh se je udeležilo 600 podjetij, kot razstavljavci oz. kot del gospodarskih delegacij ter okoli 100 podjetij, ki so se samostojno predstavljala. Foto: SPIRIT Slovenija

Kot je poudaril, je imel slovenski paviljon v zadnjih dveh tednih rekorden obisk, obiskovalci pa so bili po njegovih besedah najbolj navdušeni nad zelenim okoljem, slovenskim znanjem in prebojnimi idejami.

Slavnostni govornik na slovenskem paviljonu ob zaključku Expa, predsednik DZ-ja Igor Zorčič, se je zahvalil celotni ekipi za trud. Ob tem je poudaril, da je bila Slovenija v zadnjem letu vpeta v dva ključna dogodka, in sicer predsedovanje EU-ju in udeležbo na Expu. “Oboje smo opravili z odliko,” je poudaril Zorčič, ki je spomnil tudi na srečanje evropskih predsednikov parlamentov pred dnevi na Brdu pri Kranju. Šlo je za končni dogodek slovenskega predsedovanja, na katerega smo po njegovem mnenju lahko ponosni.

Slovenski veleposlanik v Združenih arabskih emiratih Oto Pungartnik, ki letos končuje štiriletni mandat, se je spomnil začetkov udeležbe na Expu 2020. “Slovenija je bila druga država, takoj za Švico, ki je podpisala svojo udeležbo na Expu. Tega so bili v Dubaju zelo veseli,” je poudaril. Tudi Pungartnik je pohvalil ekipo paviljona, ki se je – kot je dejal – izredno izkazala.

Slovenija je v Dubaju nastopala pod geslom Slovenia – Green Smart Experience, s katerim se je svetovni javnosti predstavila kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerjena država, v kateri se prepletajo zeleno okolje, znanje, prebojne ideje in inovacije ter gospodarstvo z dodano vrednostjo.

Namen udeležbe na Expu je bil umestitev Slovenije na svetovni zemljevid kot trajnostne ter hkrati visokotehnološke in inovacijske države, promocija slovenskega gospodarstva in Slovenije kot turistične destinacije ter povečanje slovenskih izdelkov in storitev tako na trgu Združenih arabskih emiratov kot na svetovnem trgu.

Po Dubaju Osaka
Naslednji Expo bo leta 2025 v Osaki. Slovenija se ga namerava udeležiti, vlada pa je za podpis izjave o nameri za sodelovanje v začetku meseca pooblastila gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.

Če se bo Slovenija vnovič predstavila s samostojnim paviljonom, bodo okvirni stroški po oceni vlade znašali 15 milijonov evrov.

Expo 2020 je zaprla svoja vrata za obiskovalce. Slovenija bo čez tri leta sodelovala na svetovni razstavi v Osaki, ki je še bolj oddaljena in ki bo gostila za tretjino manj držav – okoli sto. To bo priložnost, da se bo zgodba o uspehu slovenskega paviljona iz Dubaja nadaljevala.
Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Mostovi iz odsluženih vetrnih turbin?

Objavljeno

dne

Velikanske vetrnice, ki proizvajajo okolju prijazno energijo niso večne, toda z novim projektom ni treba, da ko odslužijo, odromajo na smetišče.

Da, tudi najbolj zelena energija včasih skriva kaj »nezelenega« – tako je povprečna življenjska doba vetrnih turbin 20 let, potem p odslužene turbine žal pristanejo na odpadu. Čeprav morda vetrnice od daleč zgledajo precej majhne, so turbine v resnici ogromne (merijo lahko do 150 metrov ter tehtajo nekaj ton!), kar pomeni, da količina odpadnega materiala ni zanemarljiva. Razen, če najdemo način, kako jih lahko uporabimo na kak drug način …

Prva rešitev, na katero pomislimo, je recikliranje, ki pa zaradi steklenih vlaken, ki se uporabljajo pri izgradnji turbin, žal ni mogoče. Projekt »Re-Wind« tako kaže alternativo – uporabo odsluženih turbin za nekaj povsem drugega. Mostove!

Foto: Prevoz vetrnice

Varni in okolju bolj prijazni

Irski projekt, za katerim stoji ekipa strokovnjakov, zbranih pod imenom »Re-Wind Network«, v irsko infrastrukturo prinaša svež veter, mostove različnih oblik, velikosti in namembnosti, ustvarjene iz starih turbin vetrnic. Prvi mostovi že nastajajo v okrožju Cork, glede na Re-Windove načrte ter dizajne pa si jih lahko v prihodnje obetamo še več.

Varnost pri recikliranih mostovih ni vprašljiva, saj so tako vzdržljivi kot povsem običajni, tradicionalni mostovi, saj turbine v resnici vsebujejo številne materiale, ki si se tako ali tako uporabili za gradnjo mostu. Z eno razliko: uporaba stare turbine prihrani več kot 800 kilogramov emisij ogljikovega dioksida, kar pa nikakor ni malo.

Ideja za novo mariborsko brv?

Prvi irski most, izdelan iz odslužene turbine, je zamenjal ostanke starega železniškega mostu, novi most, ki je pripomogel k ureditvi zelene pešpoti, pa bo sedaj namenjen lokalnim pešcem in turistom.

Foto: Re-Wind Network Design Catalog

Irski most sicer ni prvi na svetu te vrste – ta dosežek si lahko z mostom, nameščenem v majhnem mestecu v lanskem letu pripiše Poljska – je pa drugi in morda še bolj pomemben, saj naznanja začetek gradnje posebnih, zelenih mostov po celotni državi. Z izpopolnjeno tehnologijo bomo morda v prihodnosti dosegli celo, da ne bo nobena od starih turbin končala na smetišču, ampak bo preoblikovana v most … ali pa morda celo kaj drugega.

Foto: Re-Wind Network Design Catalog

Strokovnjaki, ki sodelujejo pri irskem projektu, upajo, da bodo pri snovanju in gradnji prihodnjih mostov uspeli skrajšati proces preoblikovanja ter testiranja starih turbin, želijo pa si tudi, da bi z Re-Windom navdihnili podjetja po svetu, da bi začela na podoben način iskati možnosti, za uporabo odsluženih materialov v nove namene.

Kot zanimivost so sodelujoči pri projektu povedali tudi, da jih je na začetku projekta oviral skepticizem okolice, predvsem pa domačinom, ki so se jim zdeli obeti mostu iz turbine »grdi« in neestetski. Pa danes? Domačini so novi most, ki jim ponuja še več prostora za sprehajanje, naravnost vzljubili!

Nadaljuj z branjem
DOGODKI19 ur nazaj

GBC Slovenija vabi: Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost (Demonstracija restorativnega grajenega okolja)

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija prireja in vabi na strokovno srečanje:  Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost.  V...

Arhitektura22 ur nazaj

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester...

Arhitektura23 ur nazaj

Priznani arhitekt Norman Foster bo pomagal pri rekonstrukciji ukrajinskega Harkova

Priznani britanski arhitekt Norman Foster bo sodeloval pri načrtovanju obnove uničenja, ki ga je za sabo pustila invazija v Harkovu....

Arhitektura1 dan nazaj

Novo praško filharmonijo bodo snovali danski arhitekti

Na mednarodnem natečaju za gradnjo nove Vltavske filharmonije v Pragi je med devetnajstimi finalisti zmagal danski arhitekturni biro Bjarke Ingels...

Arhitektura1 teden nazaj

V Mariboru bo kmalu zrasla Zdravstvena postaja Magdalena

Mestna občina Maribor je pridobila sofinanciranje za izgradnjo Zdravstvene postaje Magdalena. Vrednost investicije v novo zdravstveno postajo, ki so jo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Bioklimatske pergole Pirnar za dih jemajoči prostor pod soncem

Življenje je zunaj. Pod najlepšo senco in vsestransko pergolo, ustvarjeno za nepozabna doživetja. O tem so se ob toplem sončnem...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Plavajoče mesto v J.Koreji, ki se bo prilagajalo podnebnim spremembam, že kaže prve obrise

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Družba Petrol uradno zagnala svojo drugo vetrno elektrarno na Hrvaškem

Družba Petrol je včeraj uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina....

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Gradnja tretjega pasu na štajerski vpadnici preložena za nedoločen čas

Propustnost nekaterih odsekov na avtocestah je presežena, zlasti na primorki in štajerki. Če smo si obetali začetek gradnje tretjega pasu...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Kulturno prebujanje turističnega Bleda: novi muzeji in številne kulturno vsebine

Na Bledu nastajajo trije muzeji: pod gradom gradijo muzej sodobne umetnosti, v njegovi bližini bo v prihodnjih letih zaživel arheološki...

POPULARNO