Connect with us

GOSPODARSTVO

V kompleksu Schellenburg ne bo kulturne dvorane

Objavljeno

dne

Ljubljanski mestni svetniki so pred dnevi kljub nasprotovanju dela opozicije podprli sklepa o lokacijski preveritvi za območji nekdanjega Kolizeja in tovarne Tovil. V novem kompleksu Schellenburg tako ne bo dvorane, namenjene kulturnim dejavnostim.

Svetniki so s podporo sklepu o lokacijski preveritvi za del območja, kjer je stal nekdanji Kolizej, danes pa tam raste nov kompleks Schellenburg, dopustili odstopanje od pogoja, ki je določal, da mora investitor v prvem nadstropju stavbe urediti večnamenski prostor za kulturne dejavnosti.

Samo 150 metrov stran bodo štiri kinodvorane pod Ajdovščino, v vmesnem času smo odprli vrsto kulturnih objektov, med drugim Cukrarno, ki je mnogo večji kulturni večnamenski prostor, v zaključevanju je tudi streha na Križankah. Ta dvorana ni življenjsko potrebna za ta del Ljubljane oz. sploh za Ljubljano,” je podporo sklepu napovedal ljubljanski podžupan Aleš Čerin.

Seveda so v Ljubljani druge dvorane, kar je pohvalno, a to nima neposredne zveze s Kolizejem,” je pa bila kritična Asta Vrečko iz svetniškega kluba Levica, kjer so predlagali umik te točke z dnevnega reda. Pri Kolizeju gre po njenih besedah tudi za simbolno škodo, za odnos do kulture, do kulturne dediščine in do kulturne infrastrukture.

Denar bo končal v državnem proračunu

Ministrstvo za kulturo je marca letos izdalo odločbo, s katero je investitorju naložilo izravnalni ukrep. Namesto izgradnje osrednjega večnamenskega prostora za kulturo v novem objektu je investitor plačal odškodnino v znesku 1,5 milijona evrov.

“Denar je šel v integralni proračun in Ljubljana za kulturno dediščino tega denarja ne bo videla,” je še opozorila svetnica in znova pozvala, naj mestni svet o točki ne glasuje, dokler se ministrstvo za kulturo ne bo zavezalo, da bo 1,5 milijona evrov namenilo za namen kulturne dediščine ali infrastrukture na območju Ljubljane.

Po besedah samostojnega svetnika Dragana Matića bi lahko denar država denimo namenila obnovi Plečnikovega stadiona. A tudi Matić je poudaril, da so ta sredstva del integralnega državnega proračuna. “Namesto da bi denar namenil ukrepom iz svojega resorja, je 1,5 milijona evrov poslal ministru za finance,” je očital kulturnemu ministru Vasku Simonitiju.

Tudi župan Zoran Janković je prepričan, da ljubljanski kulturni projekti tega denarja ne bodo videli, ob čemer je ponovil, da se mu Simoniti zdi škodljiv minister za Ljubljano. Je pa podprl predlog investitorjev in poudaril, da bodo v objektu, kjer je bila načrtovana dvorana, pisarne, ne stanovanja.

Gradnja pred protipoplavnimi ukrepi

Tudi z lokacijsko preveritvijo za območje nekdanje tovarne Tovil so svetniki ustregli investitorjem in spremenili določilo prostorskega načrta na način, da bi lahko sosesko Urbana oaza začeti graditi, še preden bi država končala gradnjo prve etape protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice.

Po pojasnilih občine pa ostajajo določeni pogoji, med drugim dva dodatna za čas gradnje. Investitor bo moral tako urediti koridor za pretakanje poplavne vode in varovati gradbeno jamo pred vdorom površinske vode z namestitvijo protipoplavnih vreč ali protipoplavnim nasipom.

V Levici so se zavzemali tudi za umik te točke z dnevnega reda in poudarili, da bi mestni svet s sprejetjem lokacijske preveritve “povozil” stališče pristojnega odbora in glasovanje lastne večine v mestnem svetu. Svetnike, ki so akt podprli, so opozorili, da so sami prevzeli tveganje.

Ljubljanski svetniki so podprli tudi strategijo razvoja podeželja in urbanega kmetijstva občine za obdobje 2021–2027, ki opredeljuje štiri cilje, med drugim višjo stopnjo samooskrbnosti. Za ukrepe, navedene v strategiji, namerava občina skupaj nameniti 6,56 milijona evrov.

Kompleks Schellenburg je dialog dveh nasprotujočih arhitekturnih slogov. Medtem ko arhitektura zgradbe Palais sledi ritmu oblikovnega jezika pripadajoče poslovne stavbe, Villa izraža značaj suverenega osamelca. Obema kontrastnima stavbama pa so skupna visoka pričakovanja, ki so izpolnjena v notranji ureditvi stanovanj.

Akustika

Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa

Objavljeno

dne

V okviru projekta oz. razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo sofinanciral v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma, so se kot družba Terme Snovik – KAMNIK, d.o.o., lani uspešno prijavili na omenjen razpis, katerega je nedavno tudi potrdila komisija, kot projekt, ki v celoti izpolnjuje vse kriterije za pridobitev sredstev.

V okviru tega projekta bo zgrajen novi nastanitveni objekt – Kneipp Naturhotel Snovik, ki bo nudil dodatne nastanitvene kapacitete za goste, ter tudi za prav tako pomemben segment kongresnega turizma oz. širše za celoten spekter MICE. Načrtuje se tudi prizidek k bazenskemu objektu, ki bo vključeval wellness center. Ta dodatek bo gostom omogočil sproščujoče in zdravilne terapije ter storitve, hkrati se s tem formira tudi nova javna površina med hotelom in bazenskim objektom – ploščad, ki bo namenjena vhodu v prizidek wellness centra in hotela ter zunanjim površinam za druženje gostov.

Tako kot so Terme Snovik že sedaj zapisane filozofiji zdravja Sebastiana Kneippa, ki poudarja pomembnost naravnih elementov, vode, gibanja, prehrane, zelišč in duhovnega ravnovesja za ohranjanje zdravja telesa ter duha, bodo Terme z novim projektom Kneipp Naturhotel Snovik, to le še nadgradili.

Hotel Kneipp Naturhotel Snovik se bo osredotočal na celovit holistični pristop k zdravju in dobremu počutju gostov. Ponujal bo celostne programe, ki združujejo različne elemente, kot so wellness, terapije, športne dejavnosti in druge, ter spodbuja ravnovesje med telesom in duhom.

Projekt tudi poudarja trajnostne rešitve in okoljsko usmerjene pristope, kar se ujema s trajnostno filozofijo Term Snovik, ki že vrsto let delujejo v skladu s temi načeli. Projekt Kneipp Naturhotel Snovik želi postaviti temelje za prihodnost v turizmu zdravja in dobrega počutja ter ponuditi celovite programe, ki bodo gostom omogočili boljše razumevanje in sobivanje z naravo ter izboljšali njihovo splošno počutje.

Terminsko je projekt v fazi priprave na realizacijo in se načrtuje, da bo zaključen maja 2026.

Povabilo in več informacij za izdelavo projektne dokumentacije, supaj s kontakti odgovornih oseb, so dostopni tukaj

https://www.terme-snovik.si/si/razpisi_terme_snovik
Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Cene industrijskih izdelkov v EU navzdol, le pri nas še rastejo

Objavljeno

dne

Avtor

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v državah z evrom so se prvič po dolgem času spet znižale. Maja so bile za 1,5 odstotka nižje kot pred letom dni, je včeraj sporočil evropski statistični urad Eurostat. Gre za prvi padec po koncu leta 2020. V celotni uniji so se znižale za 0,5 odstotka, v Sloveniji pa so še naprej beležile rast.

Nižje so bile tudi cene proizvodov za vmesno porabo (-1,5 oz. -1,3 odstotka), medtem ko so se cene proizvodov za investicije zvišale za 5,6 oz. 5,5 odstotka, trajnih dobrin za 6,7 oz. 6,5 odstotka, netrajnih dobrin za široko porabo pa za 9,6 oz. 9,8 odstotka.

Največje znižanje cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na letni ravni so evropski statistiki opazili v Grčiji (-10,6 odstotka), na Irskem (-9,7 odstotka) in v Belgiji (-9,6 odstotka). Najbolj pa so se od lanskega do letošnjega maja te cene zvišale na Madžarskem (+36,3 odstotka), Slovaškem (+21,0 odstotka) in Latviji (+12,0 odstotka). V Sloveniji je bila rast 9,2-odstotna.

Cene pri proizvajalcih v celotni industriji brez energetike so se zvišale za 3,4 odstotka v območju evra oz. za 3,5 odstotka v celotni EU.

Maja so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih znižale tudi na mesečni ravni, in sicer za 1,9 odstotka v območju evra ter za 1,8 odstotka v EU. Znižale so se tudi v Sloveniji, namreč za 0,7 odstotka.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Ogromna vlaganja za prehod v krožno gospodarstvo se kot kaže niso obrestovala

Objavljeno

dne

Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da je le malo dokazov o uspešnem prehodu EU-ja v krožno gospodarstvo. Ukrepi in milijarde evrov po navedbah revizorjev niso obrodili sadov, še posebej ne na področju krožne zasnove izdelkov in proizvodnih procesov.

Evropska unija je po ugotovitvah vrhovnega revizorskega organa EU-ja na splošno zelo malo napredovala pri prehodu na krožno gospodarstvo. Med letoma 2015 in 2021 se je povprečna stopnja krožnosti (ponovne uporabe vseh porabljenih materialov) za vseh 27 držav članic Evropske unije povečala le za 0,4 odstotne točke, sedem držav – LitvaŠvedskaRomunijaDanskaLuksemburgFinska in Poljska – pa je v tem času celo nazadovalo.

Največji napredek v stopnji krožnosti, za osem odstotnih točk, na 33,8 odstotka, je uspel NizozemskiSlovenija je z izboljšanjem za okoli 2,5 odstotne točke, na 11 odstotkov, na sedmem mestu po napredku, medtem ko je po skupni stopnji krožnosti na 11. mestu.

Ogromna vlaganja za prehod v krožno gospodarstvo se po mnenju revizorjev očitno ni izplačal.

Ambiciozen cilj je zelo težko dosegljiv

Revizorji so glede na takšne rezultate ugotovili, da bo Unija težko dosegla ambiciozni cilj, da do leta 2030 glede na leto 2020 podvoji delež recikliranih materialov, ki se znova uporabijo v gospodarstvu.

“Ohranitev materialov in nastajanje čim manjše količine odpadkov je nujno, če želi Evropska unija postati gospodarna z viri in doseči okoljske cilje iz svojega zelenega dogovora,” je povedala članica sodišča Annemie Turtelboom. Toda ukrepi EU-ja so bili po njenih besedah do zdaj neučinkoviti, kar pomeni, da so evropske države na poti h krožnemu gospodarstvu skoraj povsem zastale.

Da bi Evropska komisija pripomogla h krožnemu gospodarstvu, je sicer objavila dva akcijska načrta za krožno gospodarstvo. Prvi, iz leta 2015, je vseboval 54 posebnih ukrepov. V drugem, objavljenem leta 2020, je bilo dodanih 35 novih ukrepov.

Načrta sicer nista zavezujoča, vendar sta bila, kot so spomnili revizorji, zasnovana zato, da bi podprla članice Unije pri povečanju dejavnosti s področja krožnega gospodarstva. Do junija 2022 so imele tudi skoraj vse države nacionalno strategijo za krožno gospodarstvo, ali pa so jo pripravljale.

Krožno gospodarstvo odgovorno ravna z viri.

Več kot 10 milijard evrov

Evropska unija je dala na voljo tudi znatno količino finančnih sredstev in je med letoma 2016 ter 2020 namenila več kot 10 milijard evrov za naložbe v zelene inovacije ter pomoč podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo. A članice so veliko večino denarja porabile za ravnanje z odpadki, namesto da bi s krožno zasnovo preprečevale njihovo nastajanje in s tem verjetno dosegle večji učinek, ugotavlja Računsko sodišče.

Težava načrtovanega zastaranja

Akcijska načrta sta vključevala tudi vrsto ukrepov, namenjenih omogočanju inovacij in naložb. Vendar so revizorji našli le malo dokazov, da so ti ukrepi uspešno prispevali h krožnemu gospodarstvu. Njihov učinek pri pomoči podjetjem, da bi proizvajala varnejše izdelke ali dostopala do inovativnih tehnologij, zato da bi njihovi proizvodni procesi postali bolj trajnostni, je bil v najboljšem primeru skromen, menijo na Računskem sodišču.

Revizorji so ob tem poudarili vprašanje načrtovanega zastaranja, to je prakse, s katero se uporabna življenjska doba izdelka umetno omeji, zato da ga je treba nadomestiti z novim.

Evropska komisija je po opozorilih Računskega sodišča sklenila, da prepoznavanje načrtovanega zastaranja ni izvedljivo, čeprav je ravno odprava takšne poslovne prakse bistvena za bolj trajnostne izdelke.

Nadaljuj z branjem
Arhitektura11 ur nazaj

Varšava: obnova Saške palače in bližnjih zgradb vredna 560 milijonov in naj bi bila zaključena do leta 2030

O obnovi Saške palače, porušene leta 1944, se govori na Poljskem že 50 let. Pretekli načrti obnove so propadli, leta...

ZELENA ENERGIJA1 dan nazaj

Ali lahko drone in umetno inteligenco uporabljamo pri vetrni energiji?

Droni v kombinaciji z umetno inteligenco postajajo odlična rešitev za zračno pregledovanje vetrnih elektrarn, kar je sploh za vetrnice na...

Arhitektura2 dneva nazaj

Prenova Plečnikovega avditorija v Tivoliju zaključena

Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega...

KULTURA4 dnevi nazaj

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru...

DOGODKI4 dnevi nazaj

V Novi Gorici se ponovno začenja mednarodni festival R.o.R.

Mednarodni festival R.o.R., ki ga že peto leto pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA. Na njem se bo predstavilo 33...

EKOLOGIJA1 teden nazaj

Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej,...

Slovenija1 teden nazaj

Novogoriški župan želi razrešiti direktorja EPK GO! 2025

Novogoriški župan Samo Turel je napovedal, da se začenja postopek za razrešitev direktorja Javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s...

DOGODKI2 tedna nazaj

Nova najboljša splošna knjižnica stoji v Barceloni, med elito tudi Valvasorjeva v Krškem

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico...

POPULARNO