RAZSTAVA
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
Med koncem tedna je bila vandalizirana izložba galerije v Ljubljani, v kateri je na ogled velika Banksyjeva razstava. A žal ni šlo za kakšnega grafitarja, ki bi imel kaj povedati, temveč zgolj za “mazača, ki je čez Banksyja napisal svoje ime”.
Iz galerije so sporočili, da niso začudeni, saj grafitarji povsod po svetu uničujejo in preslikavajo dela drug drugemu, v tem primeru pa ni šlo za nekoga, ki bi na ta način naredil kakšno novo umetnino, piše v sporočilu Agencije Kiosk.
Tagging na absolutnem dnu lestvice kakovosti grafitov
“To se imenuje tagging in če lahko sploh rečemo, da obstaja neka lestvica kakovosti grafitov, spada tagging na absolutno dno te lestvice. Nekateri umetniki so sicer tudi tagging povzdignili na višjo raven, celo kaligrafijo. Nas pa je na žalost obiskal navaden vandal in naredil zmazek brez kakršne koli umetniške vrednosti ali sporočilnosti,” je dejal kustos David Rjazancev, vodja Galerije Deva Puri, ki je pripravila ljubljansko razstavo.
Vandal, ki na ljubljanski grafitarski sceni velja za huligana
Rjazancev sicer imena vandala ni razkril, a je pripomnil, da na grafitarski sceni v prestolnici velja za “huligana, ki ni sposoben narediti dobrega grafita ali vsaj nasloviti kakšne pomembne družbene ali osebne teme, kot to recimo počne Banksy in veliko drugih grafitarjev“.
Kmalu tudi prostor, ki bo na razpolago grafitarjem
V okviru razstave Banksy v Ljubljani bo v kratkem zaživel tudi nov prostor, ki bo na voljo domačim grafitarjem. “Na ta način se bo lahko z njihovimi deli spoznala tudi širša domača javnost in se naučila ločiti umetnost od vandalizma,” so še sporočili iz Agencije Kiosk.
Razstava je še do 21. aprila na ogled na Čopovi 14 v prostorih nekdanje trgovine z obutvijo, kjer so vzpostavili galerijo pop up. Razstavljena dela prihajajo iz zasebnih zbirk iz Evrope in Slovenije. Na ogled je več kot 100 Banksyjevih del in tudi del umetnikov, ki so vplivali nanj ali pa so z njim sodelovali pri različnih projektih.
RAZSTAVA
Aleja z zavezo o trajnosti gosti eno največjih razstav iz recikliranih plastičnih predmetov
V ljubljanskem nakupovalnem središču Aleja je od 2. do 17. septembra na ogled ekskluzivna razstava mozaičnih portretov glasbenih zvezd, zgodovinskih osebnosti in osebnosti iz pop kulture iz recikliranih plastičnih predmetov priznane umetnice Letizie Lanzarotti.
Na razstavi svetovno priznane umetnice Lady Be bodo obiskovalci imeli priložnost videti, kako se odpadki lahko preobrazijo v umetniška dela in tako zaživijo drugo življenje.
V ALEJI pravijo, da dajejo velik poudarek trajnosti in tako želijo širiti pomembno sporočilo o recikliranju in skrbi za naše okolje. »V ospredju so umetnost, okoljevarstvo in trajnostni razvoj. Razstava Lady Be, ki si jo boste lahko ogledali na osrednjem prireditvenem prostoru, z naslovom »Umetnost recikliranja«, je v celoti izdelana iz recikliranih plastičnih predmetov. Obiskovalci razstave bodo na tak način imeli priložnost videti, kako lahko odpadki dobijo novo življenje in postanejo umetnost. Njena umetnost nosi močno sporočilo o pomembnosti recikliranja in okoljske trajnosti ter nas opominja na stanje sveta, v katerem živimo. Vsekakor bo navdušila vse, ki jih zanima trajnostni razvoj, umetnost in okoljevarstvo,« povejo.
Lady Be je sicer nadarjena umetnica s pravim imenom Letizia Lanzarotti, ki že 15 let ustvarja izjemna dela, v celoti izdelana iz recikliranih plastičnih predmetov. Njena dela so bila na ogled tako na letališču Malpensa v Milanu kot tudi v muzejih, palačah, spomenikih, fundacijah in galerijah v New Yorku, Parizu (na Eifflovem stolpu), Amsterdamu, Londonu in drugje po svetu.
RAZSTAVA
Razstava fotografskih del: Zapri oči
V Galeriji Equrna so pripravili razstavo fotografskih del Nike Špan in Richarda Whitlocka, ki postavljajo pod vprašaj način, kako gledamo svet in kako ga fotografiramo. Razstava Zapri oči bo na ogled do 26. septembra.
Zdi se, da fotografija potrjuje, da je način, kako vidimo svet, pravi. Toda ko zapremo oči, stvari še kar naprej obstajajo, v prostoru, ki ga ne določajo človekove oči in fotografski objektivi, so zapisali v galeriji. Nika Špan in Richard Whitlock pa s svojimi deli postavljata pod vprašaj način našega gledanja in fotografiranja sveta: on opušča eno samo gledišče objektiva, ona pa fotografira sam fotografski trenutek. “Postavljata nas v območje ‘nedolžnosti’, preden je sprožilo fotoaparata povzročilo, da smo se zavedeli samih sebe – pred objektivnostjo, pred tehnologijo, pred uporabnostjo,” so še zapisali v Equrni.
Večstranski umetnik Richard Whitlock (1952, Liverpool) je med drugim razstavljal v Moskvi, Pekingu, New Yorku, Londonu, Atenah in Helsinkih. V Ljubljani je leta 1997 razstavljal v Galeriji Equrna in istega leta naredil risbo v (nekdanji) zaporniški celici Avtonomnega kulturnega centra (AKC) Metelkova mesto. Njegove stvaritve so bile predstavljene v Afterimage, Photomediations Machine, v francoski reviji za dizajn FauxQ, ter v slovenskih revijah Likovne besede in Membrana. Živi v Grčiji.
Svobodna umetnica Nika Špan (1967, Ljubljana) bo letos predstavljala Slovenijo na 60. Beneškem bienalu. Deluje v različnih medijih, kot so instalacija, video, performans, prostorske in zvočne intervencije. V Ljubljani je razstavljala na Manifesti 3, na 30. grafičnem bienalu, na 1., 2. in 6. trienalu sodobne umetnosti – U3, na preglednih razstavah Slovenska umetnost 1985–1995 in 1995–2005 v Moderni galeriji, v +MSUM-u, Mali galeriji, Galeriji Cukrarna, Galeriji Škuc, v Jakopičevi galeriji, v Projektnem prostoru DUM in Galeriji Gregor Podnar. Živi v Düsseldorfu in Ljubljani.
RAZSTAVA
Zapuščina Vojka Štuhca: razstava “Vojko Štuhec/Kipar” v UGM Kabinetu
Alenka in Mojca Štuhec, žena in hči kiparja Vojka Štuheca, sta Umetnostni galeriji Maribor (UGM) podarili več njegovih del. V UGM Kabinetu so zdaj pripravili razstavo okoli 30 njegovih kipov in risb, katere izhodišče predstavlja ta donacija. Na ogled bo na voljo med 24. avgustom in 6. oktobrom.
UGM-ova zbirka je do donacije vsebovala zgolj nekaj kipov Vojka Štuheca iz ciklov Fitoliti in Figura, zaradi česar donacija predstavlja pomembno dopolnitev tako umetnikovega opusa kot tudi kiparske zbirke mariborske galerije. Kiparjevi dedinji sta UGM-u podarili namreč kar 33 skulptur, dva kiparska osnutka ter 150 risb, skic in osnutkov na papirju, so sporočili iz galerije.
Za osvoboditev kiparske forme
Izbor del, ki je na ogled na razstavi, predstavlja značilne faze kiparjevega opusa, pri čemer opozori na povezavo med skulpturo in risbo ter pokaže raznolikost njegovih kiparskih pristopov. Razstava je tudi priložnost za predstavitev njegovih doslej neznanih stvaritev, kot je na primer Mobile iz leta 1974.
“S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru,” je poudarila kustosinja razstave Andreja Borin. “Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva 70. in 80. let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti. V zavest javnosti in stroke se je zapisal predvsem kot kipar mehkih, zaobljenih skulptur, ki so v njegovem opusu predstavljale večino,” je še zapisala.
V Mali Nedelji leta 1946 rojeni Vojko Štuhec je študiral pri profesorjih Borisu Kalinu, Dragu Tršarju in Slavku Tihcu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1972. Dve leti kasneje se je ustalil v Mariboru in je kot likovni pedagog poučeval na več srednjih šolah. Od leta 1987 je deloval kot svobodni umetnik. Bil je aktiven član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Njegova dela so bila na ogled na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah.
Kiparjeve javne plastike po vsej državi
Štuhec je s svojimi plastikami pustil velik pečat tudi v javnem prostoru. V Mariboru stojita dve njegovi javni plastiki: fontana v mestnem parku (1980) in reliefna skulptura v podvozu pod železniškim mostom na Meljski cesti (1984). Posamezne javne plastike je ustvaril tudi v Štanjelu na Krasu (1968), v študentskem naselju v Ljubljani (1970), v Vidmu ob Ščavnici (1972), Ribnici na Pohorju (1980), Rušah (1980) in v Radljah ob Dravi (1993). Kot scenograf je s Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Maribor sodeloval pri predstavah Faust, Nabucco, Hamlet, Kneginja čardaša, Carmen in Figarova svatba. Leta 1997 so v UGM-u pripravili pregledno razstavo njegovih del. Umrl je leta 2018 v Mariboru.
-
AVTOMOBILNOST1 mesec nazaj
Nova Ford Kuga je že na slovenskih cestah
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
-
Materiali2 meseca nazaj
Barve poenostavijo izbiro
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
-
GRADNJA1 mesec nazaj
Lumar uspešno izvedel test požarne odpornosti
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
V Italiji divja peklenska suša
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik