Razstava Osupljive stvari: Risbe Victorja Hugoja (Astonishing Things: The Drawings of Victor Hugo) je na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu na ogled do 29. junija.

Večina risb ustvarjena v letih izgnanstva
Francoski pisatelj, pesnik, dramatik in državnik Victor Hugo (1802–1885) je bil v svojem času ena vodilnih javnih osebnosti v domovini, v zasebnem življenju pa se je rad umaknil k risanju.

Njegovi izmišljeni gradovi, pošasti in morske krajine so tako poetični kot njegovo pisanje. S svojimi deli je navdihoval romantične in simbolistične pesnike ter številne umetnike, med njimi nadrealiste. Razstava pa je naslovljena z besedami Vincenta van Gogha, ki je Hugojeve risbe opisal kot “osupljive stvari“.

Risbe, ki jih je Hugo ustvaril s tušem, svinčnikom in ogljem, so redko na ogled javnosti. Denimo, v Združenem kraljestvu so bile nazadnje na ogled pred več kot pol stoletja. Aktualna razstava v Londonu, na kateri je na ogled okoli 70 risb, obravnava razmerje med njegovim likovnim in literarnim ustvarjanjem.

Večino risb je ustvaril med letoma 1850 in 1870, ko je bil po državnem udaru leta 1851 izgnan na otok Guernsey, ki leži med Francijo in Veliko Britanijo. Hugo je v izgnanstvu dokončal tudi nekatera svoja najpomembnejša literarna dela, med drugim zgodovinski roman Nesrečniki (1862), eno najbolj hvaljenih del francoske romantične literature.

Od karikatur in risb s potovanj do dramatičnih pokrajin in poskusov abstrakcije
Skozi londonsko razstavo je mogoče spremljati tudi razvoj od Hugojevih zgodnjih karikatur in risb s potovanj do dramatičnih pokrajin in poskusov abstrakcije. Znano je, da je njegovo literarno delo globoko zakoreninjeno v resničnosti in obravnava teme, kot sta socialna prikrajšanost in smrtna kazen.

Za razliko od tega so nekatere njegove risbe bolj skrivnostne, kot na primer risba Goba, na kateri je upodobljena velikanska antropomorfna goba. Nekatere risbe pa odražajo tudi Hugojeva politična prepričanja, kot je na primer risba Ecce Lex (Glej zakon) z upodobitvijo obešenca, še piše v razstavnem besedilu.

Utrip stare Emone se ob sprehodu po Ljubljani čuti še danes. Odkar so se na območju glavnega mesta sprehajali Emonci, se je spremenilo veliko, da pa bi ohranili spomin na nekdanje starorimsko mesto, poteka do konca marca na Krakovskem nasipu v Ljubljani fotografska razstava, ki prikazuje raziskovalna dela na arheološkem najdišču Emonika. Emonika, katere investitor je družba Mendota Invest v lasti skupine OTP, bo združevala nakupovalno središče, poslovne prostore, stanovanja in dva hotela.

Pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika so spomladi in poleti 2024 potekala arheološka izkopavanja. Razkrila so še neraziskane dele severnega grobišča Emone, stransko cesto, ki je od glavne vodila proti vzhodu, ter sledi emonske zemljiške razdelitve, ki doslej kljub intenzivnim raziskavam še ni bila najdena.

Raziskovalna arheološka dela so znotraj severnega emonskega grobišča odkrila 183 rimskih grobov. Ti so hranili posodje, balzamarije, žare in nakit ter druge artefakte, ki so jih stari Rimljani v pokojnikov grob položili, da bi jih pospremili v onstranstvo. Med najdbami v grobovih so bile pogosto oljenke in majhna lončena svetila, ki naj bi po prepričanju starih Rimljanov pokojnikom razsvetljevala pot. Zanimivo je tudi odkritje zlatega uhana s smaragdom. Z družbe Mendota Invest so namreč sporočili, da so raziskovalna dela enak uhan odkrila tudi v Budimpešti, trenutno pa se preiskuje podatek, ali gre za delo istega obrtnika oziroma izdelovalca.

Spoštovanje kulturne dediščine in oblikovanje prihodnosti Ljubljane

Sprehajalce na Krakovskem nasipu bo skozi potek arheoloških del popeljala fotografska razstava, ki je za ogled na voljo vse do konca marca. Nova rimska odkritja pod Emoniko se sicer predstavljajo sočasno v sklopu dveh razstav. Poleg fotografske razstave na Krakovskem nasipu so v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana do 1. junija 2025 za ogled na voljo izbrane arheološke najdbe. Razstavi sta rezultat sodelovanja družbe Mendota Invest, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Turizma Ljubljana in Skupine Stik.

S spoštovanjem kulturne dediščine Emonika ustvarja sodoben prostor za bivanje, delo ter prosti čas in igra pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Ljubljane. Emonika, prvi večnamenski kompleks v Ljubljani, bo združevala nakupovalno središče, dva hotela, 187 stanovanj in poslovne prostore. Projekt investitorja Mendota Invest, ki je v lasti skupine OTP, postavlja nove standarde trajnostne gradnje z naprednimi okoljskimi rešitvami, kot so energetska učinkovitost, uporaba obnovljivih virov energije in trajnostni materiali.

V galeriji Dessa so drevi odprli razstavo V ospredje VIII: slovenske arhitektke, gradbenice in oblikovalke. Razstava želi osvetliti spregledani del slovenskega arhitekturnega ustvarjanja. Iz bogatega arhitekturnega opusa 20. in 21. stoletja so izpostavljena tista dela, ki so redko predstavljena javnosti, a zato nič manj pomembna in kakovostna.

Tudi osma v vrsti razstav je posvečena pionirkam, prvim predvojnim in povojnim generacijam ustvarjalk, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Bile so neme spremljevalke v senci poklicno bolj uveljavljenih in znanih profesorjev, sodelavcev, očetov ali soprogov, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji prenekatere slovenske arhitekturne mojstrovine, so zapisali v galeriji.

Kot so dodali, poleg njih letos predstavljajo tudi nekoliko mlajšo generacijo arhitektk, ki jim je v nasprotju s starejšimi kolegicami uspelo prebiti nevidno bariero in so se uspešno samostojno uveljavile v svojem poklicu.

Izbrana dela tako predstavljajo pomembnejše projektne stvaritve več generacij slovenskih ustvarjalk, ki jih je, upoštevajoč čas, razmere in vlogo ženske v času nastanka, treba gledati in ocenjevati z drugačnimi merili kot sicer. Razstava je zasnovana večplastno, s poudarkom na kakovosti del in kompleksnosti ideje, ter razkriva ustvarjalno moč posameznih avtoric.

Tudi osma v vrsti razstav je posvečena pionirkam, prvim predvojnim in povojnim generacijam ustvarjalk, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Predstavljena so dela enajstih arhitektk in oblikovalk, in sicer Na razstavi so predstavljena dela, ki jih podpisujejo: Jakobina (Jakica) Accetto (1924–1998), Sonja Batista Trenz (1918–1999), Majda Golob Mareš (1949), Zlata Jeras Pohl (1930), Katarina Pirkmajer Dešman (1957), Katja Repič Vogelnik (1941), Majda Rutar Prijon (1935–2001), Nastja Sajovic (1942), Jožica Strašek (1914–2015), Marijana Vodopivec (1944) in Sonja Završnik Podlesek (1937).

Razstava nadaljuje niz, ki je v preteklih letih potekal pod pokroviteljstvom evropskega projekta MoMoWo (Modern Movement Women) in se tematsko vklaplja v raziskovalni program Umetnost na Slovenskem v stičišču kultur. Program poteka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU z namenom strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del “anonimne” in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. in 21. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, gradbeništva, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture in urbanizma, ki so in še veljajo za tradicionalno domeno moških poklicev.

Razstava bo na ogled do 10. aprila.