Connect with us

RAZSTAVA

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Objavljeno

dne

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI

V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega prvih rednih profesorjev na ljubljanski univerzi. Da bi izpostavili njegove pomembne dosežke, so se na Naravoslovnotehniški fakulteti ob tej priložnosti poklonili njegovemu strokovnemu delu in v Galeriji Mitnica ter v avli fakultete na Aškerčevi cesti v Ljubljani pripravili razstavo, posvečeno temu izjemnemu akademiku in pedagogu, priznanemu slovenskemu mineralogu, petrografu, geologu in filozofu, ki ima velike zasluge tudi za ustanovitev študija geologije kot pomembne vede pri izkoriščanju in uporabi naravnih virov. Ob odprtju razstave so pripravili še okroglo mizo z naslovom »Geologija – veda prihodnosti«, rdeča nit panelne razprave pa je bila vloga geologije v slovenski družbi in njena prepoznavnost.

Geologija kot veda je ključna za gospodarski razvoj in podlaga za reševanje številnih družbenih in okoljskih izzivov. Vloga geologov, ki proučujejo geološko zgradbo ozemlja, je očitna ne le pri prepoznavanju in pridobivanju naravnih virov, kot so mineralne surovine, fosilna goriva in podzemna voda, pač pa tudi pri ponovni rabi in predelavi odpadnih surovin. Področje geologije je tudi proučevanje potresne dejavnosti in premikanja mas ob plazovih ali podorih, ob poplavah, izbruhih vulkanov ter drugih naravnih nevarnostih, da bi bila družba z njihovimi izsledki bolje pripravljena na nesreče in na ublažitev njihovih posledic. Geologija pomeni tudi poznavanje in razumevanje procesov na Zemlji, ki družbi pomaga pri obvladovanju okoljskih vprašanj v primeru onesnaženj, načrtovanja rabe prostora in upravljanja vodnih virov. Poznavanje zgodovine Zemlje, vključno z evolucijo, pomaga razumeti sedanje procese in napovedovati bodoče spremembe. Ocena geotehničnih in hidrogeoloških lastnosti ozemlja zagotavlja ključne informacije za načrtovanje in gradnjo infrastrukturnih projektov, kot so ceste, mostovi in predori, vse bolj pa se geologija uveljavlja tudi v turizmu. Tako na različnih področjih zagotavlja dragocene vpoglede v procese, vire in zgodovino Zemlje, kar pomembno prispeva k razvoju človeške družbe in oblikuje našo bolj trajnostno prihodnost. Pomembnost geologije se je pokazala tudi pri odpravi posledic avgustovskih ujm leta 2023, kjer so geologi opravili izjemno zahtevno in odgovorno delo.

O vlogi geologije v slovenski družbi in njeni prepoznavnosti so na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) pripravili okroglo mizo z naslovom »Geologija – veda prihodnosti«, ki so jo s svojimi razmišljanji sooblikovali ugledni slovenski geologi, ki danes delujejo na različnih strokovnih področjih v okviru državnih raziskovalnih, izobraževalnih in znanstvenih institucij ter agencij in ministrstev.

Na okrogli mizi so sodelovali (od leve proti desni): mag. Albin Križnič, ki naInštitutu za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO) vodi Oddelek za inženirsko geologijo in geomehaniko, dr. Vesna Zalar Serjun, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), dr. Meta Dobnikar, ki na Geološkem zavodu Slovenije vodi Oddelek Mineralne surovine in geokemija, prof. dr. Aleksander Horvat, predstojnik Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, Suzana Svetličič, vodja projekta za geotehniko na DRI – upravljanje investicij, in hidrogeolog Tadej Hiti iz Urada za stanje okolja na ARSO, kjer trenutno vodi Sektor za kakovost tal.

V razpravi, ki jo je povezovala izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, so se udeleženci strinjali, da bo treba povečati ugled geologije in njeno prepoznavnost v slovenski družbi. Geološka stroka se ne le pri nas, temveč tudi drugod po svetu že sooča s pomanjkanjem strokovnega kadra, hkrati pa tudi s premajhnim zanimanjem mladih za študij geologije. Za to, da si v družbi znova pridobi veljavo, kot ji to pritiče, mora čim prej poskrbeti za ureditev pravnih podlag za zakonodajni okvir geološkega dela, bolj aktivna pa bo morala biti tudi pri predstavljanju pomena geološkega dela za dobrobit celotne družbe. Z večjo angažiranostjo v strokovnih društvih, organiziranjem delavnic, izobraževanjem učiteljev na osnovnih in srednjih šolah ter ozaveščanjem laične javnosti bi povečali zanimanje za poklic geologa, z združevanjem geologov z različnih področij in institucij ter z omogočanjem izvajanja njihovega poslanstva pa bi si priborili tudi večji vpliv pri sprejemanju geološke in tudi gradbene zakonodaje ter pri spremembah podzakonskih aktov in pravilnikov.

Za več podrobnejših informacij vam je na voljo:

izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, uni. dipl. inž. geol., Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, T: 01 4704 607, M: 041 689 562, E: barbara.cencur@ntf.uni-lj.si

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane

Objavljeno

dne

Avtor

Med koncem tedna je bila vandalizirana izložba galerije v Ljubljani, v kateri je na ogled velika Banksyjeva razstava. A žal ni šlo za kakšnega grafitarja, ki bi imel kaj povedati, temveč zgolj za “mazača, ki je čez Banksyja napisal svoje ime”.

Iz galerije so sporočili, da niso začudeni, saj grafitarji povsod po svetu uničujejo in preslikavajo dela drug drugemu, v tem primeru pa ni šlo za nekoga, ki bi na ta način naredil kakšno novo umetnino, piše v sporočilu Agencije Kiosk.

Tagging na absolutnem dnu lestvice kakovosti grafitov
To se imenuje tagging in če lahko sploh rečemo, da obstaja neka lestvica kakovosti grafitov, spada tagging na absolutno dno te lestvice. Nekateri umetniki so sicer tudi tagging povzdignili na višjo raven, celo kaligrafijo. Nas pa je na žalost obiskal navaden vandal in naredil zmazek brez kakršne koli umetniške vrednosti ali sporočilnosti,” je dejal kustos David Rjazancev, vodja Galerije Deva Puri, ki je pripravila ljubljansko razstavo.

Izložba galerije, v kateri je na ogled Banksyjeva razstava. Foto: BoBo

Vandal, ki na ljubljanski grafitarski sceni velja za huligana
Rjazancev sicer imena vandala ni razkril, a je pripomnil, da na grafitarski sceni v prestolnici velja za “huligana, ki ni sposoben narediti dobrega grafita ali vsaj nasloviti kakšne pomembne družbene ali osebne teme, kot to recimo počne Banksy in veliko drugih grafitarjev“.

Kmalu tudi prostor, ki bo na razpolago grafitarjem
V okviru razstave Banksy v Ljubljani bo v kratkem zaživel tudi nov prostor, ki bo na voljo domačim grafitarjem. “Na ta način se bo lahko z njihovimi deli spoznala tudi širša domača javnost in se naučila ločiti umetnost od vandalizma,” so še sporočili iz Agencije Kiosk.

Razstava je še do 21. aprila na ogled na Čopovi 14 v prostorih nekdanje trgovine z obutvijo, kjer so vzpostavili galerijo pop up. Razstavljena dela prihajajo iz zasebnih zbirk iz Evrope in Slovenije. Na ogled je več kot 100 Banksyjevih del in tudi del umetnikov, ki so vplivali nanj ali pa so z njim sodelovali pri različnih projektih.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

Objavljeno

dne

Avtor

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti. Izjave so bile prvi Pogačarjev “delegiran performans”.

Razstava, s katero P.A.R.A.S.I.T.E zaznamuje 30 let svojega delovanja, bo predstavila tudi istoimensko, jubilejno publikacijo muzeja sodobne umetnosti. Izjave P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti, so bile izvorno postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi prevpraševale strategije moči, ki jih izvajajo lokalni umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space in je sestavljen iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med letoma 1995 in 2009.

Civilisti postanejo umetniki performansa
Javno akcijo so spremljala natančna navodila, kako naj dogodek poteka. Izveden je bil štirikrat konec junija in v začetku julija 2021. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev, so pojasnili v muzeju sodobne umetnosti.

Kaj je novi parazitizem?
Tega je, kot so spomnili, Pogačar ustanovil leta 1990 in ga oktobra 1993 z izdajo javnega manifesta preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti, je bil tako eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih.

V muzeju P.A.R.A.S.I.T.E., ki ga je ustanovil leta 1993, se Pogačar osredinja na nedoločenosti in transformacije v družbenih sistemih. Zanimajo ga področja paralelne ekonomije, neo-enokolonializma, samoorganiziranja urbanih manjšin, arhitekture naredi-sam, transformacije javnega prostora in podobno. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art

Ob 30-letnici delovanja muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. je izšla istoimenska publikacija, ki jo je uredil Pogačar. Vključuje celovito vizualno dokumentacijo najpomembnejših akcij in posegov ter teoretični besedili Suzane Milevske in Igorja Zabela o presečišču med izobraževalnim, institucionalnim in umetniškim vidikom Pogačarjevega dela. Omenjeno publikacijo bodo predstavili tudi ob razstavi v New Yorku, ki jo bo pospremil še pogovor med Tadejem Pogačarjem in kustosinjo razstave Suzano Milevsko.

Tadej Pogačar (1960) je mednarodno priznan umetnik. Končal je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, pozneje novega institucionalizma. Prve intervencije v muzeje kažejo specifično naravo umetnikovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvijo. Je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc. Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah v Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki. Ena od njegovih najvidnejših javnih projektov sta Kralji ulice in CODE:RED, ki je doživel tudi mednarodni uspeh.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Objavljeno

dne

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka prijazen, celosten in celo trajnosten, da so Plečnikove ureditve še danes aktualne in vredne podrobnega študija.

Razstavo podpira pester spremljevalni program. Obenem so napovedali tudi izid obsežnejše publikacije, ki bo podrobneje obravnavala 40 Plečnikovih ljubljanskih projektov urejanja odprtega prostora.

Publikacija bo med drugim osvetlila zgodovino posameznih posegov in izpostavila Plečnikove posebnosti pri oblikovanju simbioze grajenega in zelenih prvin. Knjiga bo izšla letos spomladi v sozaložništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Plečnikova načela prostorskega urejanja Ljubljane bodo na razstavi podkrepljena s konkretnimi primeri in arhivskimi fotografijami, ki so jih za razstavo posodili iz Plečnikove zbirke MGML-a, arhiva ZVKDS-ja, Zgodovinskega arhiva Ljubljane, arhiva fotografa Petra Nagliča, Slovenskega etnografskega muzeja, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Moderne galerije, dopolnjujejo pa jih sodobne fotografije Matevža Paternostra in Plečnikovi načrti iz Plečnikove zbirke MGML-a.

Promenada v Tivoliju, odpiranje pogleda proti Ljubljanskemu gradu, po letu 1933. Foto: MGML/Plečnikova zbirka

Kaj vse štejemo za “odprti prostor”?
Arhitekt Jože Plečnik je v svojem snovanju Ljubljane oblikoval skoraj vse mogoče zvrsti mestnega odprtega prostora, od okolice objektov, vrtov, parkov, trgov, cest, sprehajališč, stopnišč, nabrežij, dvorišč, otroških igrišč, stadiona, letnega gledališča, spominskega in arheološkega parka do poslovilnega kompleksa ob pokopališču in grobov, so ob napovedi razstave zapisali v Plečnikovi hiši.

V Ljubljani je več kot 60 Plečnikovih del razglašenih za kulturne spomenike državnega pomena in številna od njih vključujejo tudi ureditve odprtega prostora ali so zadnje povsem samostojne enote. Razstava prinaša pregledno obravnavo Plečnikovih načel urejanja odprtega prostora, pri čemer se večina njegovih idejnih zasnov pojavi že v njegovem urbanističnem načrtu z naslovom Studija regulacije Ljubljane in okolice iz leta 1928.

Ureditev parka Zvezda po Plečnikovem načrtu; kostanji so odstranjeni, zasajene pa so nove platane, 1941. Foto: SEM

Po besedah avtorice razstave Darje Pergovnik so Plečnikove ureditve v odprtem prostoru dodana vrednost k njegovemu celotnemu opusu, ki jih je treba obravnavati enakovredno z vsem drugim delom. Kot je še povedala, je imel Plečnik pri ustvarjanju do človeka prijazen, celosten, vizionarski ali celo trajnosten pristop, ki v današnjem času ni samoumeven, zato so njegove ureditve danes vse bolj aktualne in vredne podrobnega raziskovanja.

Da je poglobljeno proučevanje Plečnikovega urejanja javnega prostora zelo dobrodošlo, je poudarila tudi kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, ki je povedala, da želijo “s pričujočo razstavo široki javnosti predstaviti nova dognanja o Plečnikovih zelenih ureditvah v mestu, saj to področje Plečnikovega delovanja doslej še ni bilo strokovno ovrednoteno”.

Pogled iz parka Zvezda na Vegovo ulico in spomenik Ilirskim provincam, 2023. Foto: Matevž Paternoster / MGML

Pergovnik je konservatorska svetnica, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani in je tudi dejavno sodelovala v strokovni skupini za pripravo Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Razstava z naslovom Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora bo odprta do 12. maja.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO2 tedna nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura2 tedna nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST3 tedni nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST3 tedni nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI4 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura4 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO