Poplave so v več krajih poškodovale tudi kulturno dediščino in druge kulturne objekte, kot so knjižnice, med njimi v Škofji Loki, Medvodah, Celju in Ravnah na Koroškem. Glede na razsežnosti poplav sicer na pristojnem ministrstvu predvidevajo, da je veliko večja od trenutno razpoložljivih podatkov. Bolnica Franja, ki jo je močno prizadelo neurje v sredini preteklega meseca, tokrat ni bila deležna dodatne škode.

Glede Partizanske bolnice Franje ni bilo na novo ugotovljenih poškodb, je potrdil direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač.

Kot so sporočili z ministrstva, so poplave na Gorenjskem poškodovale škofjeloško enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Knjižnico Medvode in Ravnikarjevo spominsko ureditev v Begunjah. V Begunjah na Gorenjskem je poškodovalo tudi Grad Katzenstein in obe pokopališči. V Volčjem potoku je nastala škoda v parku, med drugim na drevesih in pri parkovni opremi.

Tokrat je bila najbolj na udaru sortirnica, kjer je bilo razmočenih 32 škatel gradiva in trije ovoji. To gradivo so že odpeljali v škofjeloški hipermarket, kjer so ga začasno zamrznili in ga bodo pozneje postopoma konservirali. Sicer v škofjeloških arhivskih prostorih sledilo dolgotrajno osuševanje, zaradi česar bi zdaj med drugim potrebovali dodatne razvlažilce, pozneje bodo morali zamenjati tla, najverjetneje tudi pohištvo.

Sicer so poplave poškodovale tudi Špas teater v Mengšu, kjer je bilo poplavljenega kar tri četrtine mesta. Voda in blato sta uničila prostore gledališča. Čez konec tedna so v gledališču pripravili čistilno akcijo, je še navedlo ministrstvo za kulturo.

Zemeljski plaz je med drugim poškodoval muzejsko Idrijsko rudarsko hišo, kjer se je na zadnji del stavbe utrgalo približno sedem kubičnih metrov zemljine, ki so jo že v soboto v celoti odstranili. Še pred plazom so pravočasno iz hiše umaknili vso premično dediščino, s čimer so preprečili nadaljnjo škodo. V celoti pa je uničena drenaža ob hiši.

Idrijska rudarska hiša do nadaljnjega ostaja zaprta za obiskovalce. Zdaj bodo morali najprej počakati na razmere, ki bodo dopuščale varen pregled zemljine nad pobočjem hiše. Zemljina sicer trenutno nima vidnih premikov, a je dodatna težava, da je teren precej zaraščen, je še povedal direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač in dodal, da je govoriti o kakršni koli oceni škode trenutno preuranjeno.

Pri Partizanski bolnici Franji, ki jo je novo uničenje letos doletelo že v poplavah sredi julija, v tokratnih avgustovskih poplavah niso ugotovili novih poškodb. Je pa zdaj v pripravi natančen popis škode, ki naj bi bil končan do 26. avgusta, nato sledita priprava sanacijskega programa in iskanje finančne konstrukcije.

V Idriji predvidevajo, da bo obnova bolnice Franje zelo verjetno trajala vsaj toliko časa kot po neurju leta 2007, ko je vojna ujma odplavila skoraj celotno bolnico. Takrat je obnova tako spomeniškega območja bolnice kot zaledja trajala tri leta in stala dobra dva milijona evrov. Dražji del obnove takrat sta bila gradnja obeh zaplavnih pregrad, tako mrežaste kot dveh betonskih, in urejanje struge Čerinščice, predvidevajo, da bo enako tudi tokrat.

Ni še znano, koliko natančno bo stala nova celovita obnova bolnice Franje, prav tako še ni znano, saj morajo najprej dokončati natančen popis škode, je pa pričakovati, da bo znesek podoben kot po ujmi leta 2007. Kosmač je ob tem še opozoril, da so cene gradbenih storitev in gradbenega materiala zdaj bistveno višje kot v času prve obnove, saj so se samo v zadnjih dveh letih podražile za približno 30 odstotkov. Sicer je bilo že v preteklem mesecu napovedano, da Franja v tem letu ostaja zaprta za obiskovalce.

Iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka so sporočili, da je vodna ujma uničila krajevno knjižnico Poljane. Poplava je prizadela tudi Osrednjo knjižnico Mozirje, a ne v velikem obsegu, saj so poškodovani kletni prostori in spodnje police knjig. O enotah te knjižnice (Gornji Grad, Luče, Rečica ob Savinji, Nazarje, Ljubno) informacij do popoldneva še ni bilo. Vodna ujma je med drugim zelo ogrožala Knjižnico Medvode, ki je na sotočju Save in Sore. Naraščanje poplavnih vod se je ustavilo, tik preden bi te vdrle v notranjost knjižnice.

V Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu, eni izmed enot Knjižnice Domžale, je zaposlena tik pred začetkom poplave umaknila večino gradiva, ki je bilo na tleh. Škoda je v osrednjem prostoru tako nastala praktično le na opremi in elektroniki. V celoti pa je uničeno skladišče v kleti, kjer je bilo hranjeno knjižnično gradivo. Knjižnico so s pomočjo številnih prostovoljcev že skoraj povsem počistili. Težave na tem območju še naprej predstavljajo telekomunikacijske povezave, ki so na območju občine prekinjene. Ponovno naj bi jih vzpostavili v roku 10 dni. Ostale enote knjižnice škode niso utrpele. Poročajo pa, da so precej škode na svojih domovih utrpeli številni zaposleni, saj večinoma prihajajo na delo z območja Komende, Mengša, Trzina, Kamnika in Domžal.

Škoda tudi na Celjskem in Dolenjskem
V porečju Savinje so bili poškodovani središče Šoštanja in Mozirja ter staro mestno jedro Celja, ki so kot urbanistični spomeniki pod kulturno zaščito. V Celju je poplavilo tudi osrednjo knjižnico, a jim je veliko gradiva uspelo rešiti.

Na Dolenjskem je deževje poškodovalo več lokacij, kjer ima Dolenjski muzej Novo mesto svoje razstavne in depojske prostore, in sicer depo v Bršljinu, osrednji razstavni prostor v muzeju v Novem mestu in Jakčev dom v Novem mestu. Voda je predrla kritino na strehah, vendar muzejski predmeti niso utrpeli poškodb, so pokazali popoldanski podatki ministrstva.

V nekaterih muzejih in arhivih, kjer so glede na poplavne razmere pričakovali škodo, se to ni zgodilo, med drugim v Pokrajinskem muzeju in Zgodovinskem arhivu v Celju ter v Koroški galeriji likovnih umetnosti in Koroškem muzeju. V zadnjih dveh so s pomočjo zaposlenih in prostovoljcev uspeli zavarovati skupni depo v Pamečah pri Slovenj Gradcu.

“Za kakšne poškodbe gre in na koliko je ocenjena škoda, v tem trenutku še ni znano,” so zapisali na ministrstvu, kjer predvidevajo, da je veliko večja, kot so pokazale informacije, ki so jih zbrali do dopoldneva. Kot računajo, bo več znanega, ko se bodo razmere umirile in bodo zaposleni lahko dostopali do objektov in lokacij, ki so jih poplave prizadele.

Kot so še sporočili, so teren obiskali tudi konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vendar jih pri ugotavljanju stanja objektov kulturne dediščine še vedno precej ovirajo razmere. Tako denimo še nimajo podatkov za zgornjo Savinjsko dolino. Iz Črne na Koroškem pa sporočajo, da je bil pod vodo Plečnikov spomenik.

V Mariboru in okolici večjih posledic škode na objektih kulturne dediščine niso zaznali, podobno na Primorskem. Kako je v Sečoveljskih solinah, trenutno še ni znano.

Na večjih objektih, kot so Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana, škode ni. V SNG Opera in Balet Maribor pa so opazili zamakanje strehe.

Predstavniki v Mariboru delujočih kulturnih društev in zavodov so v javnem pismu mestnim svetnikom opozorili, da vodstvo mestne občine ne spoštuje sicer dobrodošlih sklepov junijske seje.

Na tej seji je mestni svet na predlog svetniških skupin SDS, Gibanja Svoboda, Liste kolesarjev in pešcev ter Levice izglasoval zahtevo za takojšnjo izdajo končnih odločb za sofinanciranje programov na področju športa, kulture, mladine in sociale v zneskih, kot so potrjeni v letošnjem občinskem proračunu.

Izvršna veja oblasti ignorira odločitve mestnega sveta
Kulturniki so se v svojem zapisu svetnikom zahvalili za predlagana dopolnila in posledično sprejete sklepe, s katerimi so po njihovem mnenju pokazali razumevanje za pomen socialnih, mladinskih, kulturnih in športnih vsebin za prebivalce štajerske prestolnice. Svetnikom so se zahvalili tudi za to, da se zavedajo svoje velike odgovornosti.

Nadalje so jih obvestili, da se je vodstvo občine v nasprotju z njihovimi sklepi odločilo za izdajo začasnih odločb z znižanimi sredstvi za mladinske programe. Organizacije morajo anekse z navedenimi znižanimi zneski podpisati v osmih dneh, če sploh želijo prejeti kakšna sredstva. A prejemniki sredstev poudarjajo, da to dejanje terja odziv, morda tudi pravni, saj je po njihovem nedopustno, da izvršna veja oblasti ignorira odločitve mestnega sveta kot vrhovnega odločevalskega organa občine. Take poteze župana postajajo grožnja razmejitvi vej oblasti in morda celo demokraciji kot taki, so dodali v pismu.

Sponzorstvo in donacije ne smejo biti rešitev
Po mnenju kulturnikov v negotovosti ostajajo tudi organizacije s področja sociale in športa, ki se še zmeraj spopadajo z znižanjem sredstev, ne glede na sklepe, ki jih je sprejel in potrdil mestni svet, ter zneske, ki ostajajo v proračunu, sprejetem konec aprila.

V javnem pismu ob tem opozarjajo še, da sponzorska in donatorska sredstva nikakor ne smejo biti rešitev za omenjene vsebine, saj te ne morejo biti odvisne od dobre volje premožnih ljudi ali podjetij, še posebej zato ne, ker gre za področja občega dobrega. Prav tako po njihovem mnenju ni sprejemljivo, da bi sponzorji in donatorji, ki nimajo nobenih strokovnih kompetenc in znanja, presojali kakovost omenjenih vsebin.

Svetnike so zato pozvali, da kljub prihajajočim dopustom budno spremljajo razvoj razmer v tem letu in naredijo vse, da v proračunu za leto 2024 sredstva na omenjenih postavkah ne bodo znižana in da bodo upoštevani temeljni postulati demokracije.

Zgolj kratkotrajno gašenje požara
Tudi iz dogovora ministrice za kulturo Aste Vrečko in mariborskega župana Saše Arsenoviča za izredno financiranje javnih zavodov, tj. 290.000 evrov, gre sklepati, da so finančne razmere v Mariboru zelo resne. S tem dogovorom je zagotovljeno nadaljnje 100-odstotno financiranje vseh projektov in ne le 80-odstotno, kot so napovedovali na MOM-u.

Podpisniki javnega pisma opozarjajo še, da kljub odločitvi ministrstva, da sofinancira javne zavode na področju kulture – pod pogojem, da občina sofinancira kulturne programe in projekte nevladnih organizacij v višini, kot je bilo to določeno v pogodbah in razpisih – gre zgolj za kratkotrajno gašenje požara in nikakor ne za rešitev, ki bila lahko dolgoročno vzdržna.

Majski salon ZDSLU 2023 Misterij Gea vrata odpira danes, in sicer na razstaviščih v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Nagrade letos Mateji Kavčič, Mihi Eriču in Nini Kožej.

Na Majskem salonu, ki prinaša pregled sodobne slovenske likovno-vizualne produkcije, se letos predstavlja 154 umetnikov, ki ustvarjajo na področju vseh likovnih zvrsti in so iz devetih regionalnih društev. Majski salon, ki ga organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), lahko ujamete do 16. avgusta.

V okviru dogodka bodo nocoj podelili tri nagrade. Glavno nagrado Majskega salona bo prejela umetnica Mateja Kavčič za delo z naslovom Zatočišče, ki je nastalo v letu 2021. Njena prostorska instalacija, ki se giblje na meji med kiparstvom, instalacijo in arhitekturo, je edinstvena, presenetljiva stvaritev, ki presega koncepte vseh teh umetniških disciplin in prinaša nov in drugačen vtis umetniškega dela, so zapisali v utemeljitvi.

Njeno delo govori o izjemni avtorjevi predanosti in dolgotrajnem, mukotrpnem ustvarjalnem procesu, v katerem je nastajalo okolje, ki nas močno pritegne k pogledu v svojo notranjost in ki ga razumejo občinstva različnih generacij in različnih okolij. Njena instalacija je igriva in resna, filozofsko premišljena in domiselna, nadrealistična in fizično otipljiva.

Priznanje prejme tudi multimedijski umetnik Miha Erič za linorez z naslovom Izčrpanost iz leta 2021. V tem delu Erič zelo suvereno in vizualno privlačno združuje klasični grafični medij linoreza z novomedijskim pristopom z uporabo likovne govorice, prevzete iz drugih, danes zelo priljubljenih disciplin – stripa, filma in računalniških iger.

Njegova grafika predstavlja ekspresivno povedano zgodbo, ki gledalca potegne v brezmejni prostor nekih nenavadnih svetov, v katerih se komično in filmsko prepričljivo odvija več vzporednih pripovedih, ki puščajo prostor komunikaciji in različnim branjem, odvisno od očesa opazovalca. S posebnim načinom kadriranja dela Erič navadno grafiko spremeni v sliko-objekt in ji tako doda dodatno vrednost ter nakaže na nove in še neraziskane možnosti grafičnega medija danes, so zapisali v utemeljitvi.

Priznanje za mlado avtorico bo letos prejela Nina Koželj za delo Stanje nedolžnosti, interaktivno instalacijo, nastalo leta 2022. Umetnica v tem delu ustvarja kiparsko pokrajino – gozd velikih spomladanskih cvetlic, skozi katerega se sprehajajo obiskovalci in ki tematizira številna vprašanja – od vprašanja odnosa med tehnologijo in naravo, naših človeških odnosov med seboj do odnosa človeka do vedno bolj ogrožene narave.

Predimenzionirane cvetlične skulpture delujejo nadrealistične, a tudi privlačne, so simbol pomladi in nedolžnosti ter naše želje po obvladovanju narave. Delo uporablja tehnologijo za interakcijo z obiskovalci in vsebuje tudi performativne elemente, zato izstopa kot izjemen prispevek na področju sodobnega kiparstva, so sporočili iz ZDSLU-ja.