V starem mestnem jedru Kranja so arheologi leta 2005 pod plastjo ruševin odkrili izjemno redko najdbo – dva skoraj v celoti ohranjena lamelna oklepa iz druge polovice 6. stoletja. Gre za enega najbolj celovitih primerkov tovrstne vojaške opreme iz pozne antike v Evropi. Oba oklepa danes hrani Gorenjski muzej, na ogled pa sta v grajskem kompleksu Khislstein.

Odkritje pod stavbno ruševino

Med izkopavanji ob ostankih poznoantičnega obzidja na Tomšičevi ulici so arheologi odkrili vojaško stavbo iz časa cesarja Justinijana I. Na maltnem tlaku so našli dva lamelna oklepa in ost sulice (angone), ki sta ležala nekaj metrov narazen. Eden je bil razgrnjen, drugi zložen – lamele so se zaradi korozije sprijele v celoto. Oklepa sta bila nekoč najverjetneje obešena, o čemer pričajo najdeni železni kavlji.

Najdbo je prekrivala debela plast porušene stavbe. Arheologi sklepajo, da je šlo za nenaden dogodek – morda vojaški napad –, saj tako dragocene opreme vojščaki ne bi zapustili po lastni volji.

Zgradba oklepa

Oklepa iz Kranja sta bila sestavljena iz približno 270 kovanih železnih ploščic (lamel), dolgih 10 in 17 cm. Lamele so bile sešite z usnjenimi trakovi v šest nizov – zgornji trije so pokrivali trup, spodnji del telesa pa zaščitili do kolen. Oklep je bil gibljiv, prilagodljiv gibanju in je tehtal okoli 12 kg. Ob teh podatkih je bilo mogoče izdelati rekonstrukcijo, ki jo je muzej predstavil leta 2015 – gre za prvo tovrstno fizično rekonstrukcijo poznoantičnega lamelnega oklepa v Evropi.

Elitna vojaška oprema pozne antike

Lamelni oklepi, razširjeni od Egipta do vzhodnega Sredozemlja, so bili v 6. in 7. stoletju zaščitni znak bizantinske elite – konjenikov in visokih častnikov. Izdelovali so jih v posebnih cesarskih delavnicah, fabricae, in so učinkovito varovali predvsem pred lokostrelci.

Elitno opremo Bizantincev so posnemala tudi sosednja ljudstva, kot so Avari, Alamani in Langobardi, ki so dele oklepov polagali v grobove svojih voditeljev. Na nekdanjem vzhodnorimskem ozemlju pa so oklepe praviloma našli le na naselbinskih območjih, kar velja tudi za Kranj.

Evropski pomen kranjskih oklepov

V evropskem prostoru je bilo do danes identificiranih manj kot deset skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov iz pozne antike – in dva med njimi prihajata prav iz Kranja. Po dolžini lamel, njihovi enotnosti in konstrukciji se močno razlikujeta od drugih najdb, kar nakazuje na lokalno izdelavo po bizantinskem vzoru.

V Sloveniji so posamezne lamele odkrili še na osmih drugih poznoantičnih najdiščih, a le Karnij (Carnium) – predhodnik današnjega Kranja – je bil utrjeno nižinsko naselje z vojaškim značajem. Najdbe potrjujejo, da je imel Karnij v drugi polovici 6. stoletja pomembno vlogo v okviru ponovno vzpostavljene vzhodnorimske oblasti na jugovzhodu Alp.

Ministrstvo za kulturo je odobrilo sofinanciranje celovite prenove poškodovane renesančne rondele na Velenjskem gradu, ki zaradi statične ogroženosti predstavlja resno tveganje za ohranitev kulturne dediščine. Skupna vrednost projekta znaša 1,2 milijona evrov.

Občina Velenje bo za projekt prejela 992.768 evrov nepovratnih sredstev – 85 odstotkov iz evropskih sredstev in 15 odstotkov iz državnega proračuna. Svojo udeležbo bo zagotovila z dodatnimi 227.230 evri, kar predstavlja približno 18,6 odstotka celotne investicije.

Velenjski grad z novo zgodbo

Velenjski grad, eden bolje ohranjenih v Sloveniji, letos obeležuje 755 let od prve pisne omembe. V prihodnjih letih bo njegova podoba pomembno nadgrajena. Prenovljena rondela bo namenjena kulturnim, muzealnim in turističnim vsebinam, prilagojenim tudi gibalno oviranim obiskovalcem. Prvi del odprtja prenovljenih prostorov je predviden za 3. november 2027, ko bo Muzej Velenje obeležil 70-letnico delovanja.

Odprava dolgoročnih prostorskih težav

Trenutno stanje grajske rondele je obremenjeno s številnimi izzivi: statična nestabilnost, prekomerna vlaga, temperaturna nihanja in prostorska stiska za razstavne ter muzejske dejavnosti. Primanjkuje tudi ustreznih pogojev za hrambo zbirk in izvajanje programov, slabša je dostopnost, prav tako informiranost obiskovalcev o zgodovini gradu.

Z novimi tehnologijami v prihodnost

Z izvedbo prenove bo zagotovljena stabilnost in varnost objekta, obenem pa ustvarjeni pogoji za sodobno predstavitev vsebin. Predvidena je vključitev novih digitalnih tehnologij, ki bodo obiskovalcem omogočile bolj poglobljeno, interaktivno in personalizirano doživljanje grajske zgodovine.

Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom “Naša moč, naš planet“, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Ohranjanje narave in trajnostni energetski prehod sta neločljivo povezana. Le zdravi ekosistemi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, shranjevanju ogljika pa tudi zagotavljanju virov za čisto energijo.

Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta, še toliko bolj ključno. Prispevek k trajnostnemu življenju ni več stvar peščice okoljskih zanesenjakov, ampak stvar slehernika in tudi politike.

V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS količina energije, namenjene končni rabi v letu 2023, znašala nekaj več kot 201.000 TJ, kar je približno toliko kot v letu pred tem. Največji delež (41 %) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki(3 %).

V strukturi končne rabe pa so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).

Zavod RS za varstvo narave ob letošnjem dnevu Zemlje izpostavlja pomen trajnostnega ravnanja z naravnimi viri, spodbujanja biotske raznovrstnosti in ozaveščanja o vplivu izbire vira energije na naravo. Ohranjeni in pestri ekosistemi prispevajo k zmanjševanju emisij in blaženju učinkov podnebnih sprememb. Razvoj obnovljivih virov energije – sončna in vetrna naj bosta v Slovenski prostor umeščena s premislekom in na že degradiranih območjih..

Ob Svetovnem dnevu Zemlje lahko z majhnimi koraki lahko prispevamo k veliki spremembi – bodisi z varčevanjem z energijo ali aktivnemu pristopu k obnovljivi energiji, s podporo ali sodelovanjem v trajnostnih projektih, izobraževanjem o trajnostnem načinu življenja in prilagoditvami svojih življenj tako, da planetu Zemlja ne otežujemo njenega naravnega delovanja. Tem dobrim namenom in drobnim dejanjem se na Dan Zemlje po svetu pridruži milijone in milijone ljudi.

Kaj pomeni “Naša moč, naš planet”?

Gre za poziv k skupnemu delovanju. Tema izpostavlja tri glavne stebre:

1. Moč posameznika – vsak človek s svojimi dejanji prispeva k večji sliki.
2. Moč skupnosti – povezani lahko dosežemo več kot vsak zase.
3. Moč narave – če jo spoštujemo, se lahko regenerira in ohrani za prihodnje rodove.

Dan Zemlje 2025 poziva k večji udeležbi v okoljskem gibanju – ne samo z besedami, ampak z dejanji.

Zakaj je to pomembno?

Znanstveniki opozarjajo, da je desetletje pred nami ključno za omejitev podnebnih sprememb in preprečitev najhujših posledic globalnega segrevanja. Če želimo ohraniti planet, kot ga poznamo, moramo bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zaščititi naravne vire in vlagati v obnovljive vire energije.

Leto 2024 je bilo najtoplejše doslej. Požari, poplave in suše postajajo vse pogostejši. A ob tem raste tudi gibanje ljudi, ki si prizadevajo za spremembe.

Kako lahko vsak prispeva?

Praznovanje Dneva Zemlje ni namenjeno le velikim kampanjam – gre tudi za preproste korake, ki jih lahko sprejmemo doma, v šoli, na delovnem mestu:

• Preklopimo na obnovljive vire energije (če imamo možnost).
• Zmanjšajmo porabo energije in vode.
• Uporabimo svojo moč kot potrošniki – kupujmo trajnostno, lokalno in etično.
• Povežimo se s skupnostjo – sodelujmo v čistilnih akcijah, zasadimo drevesa, podprimo lokalne iniciative.
• Učimo se in izobražujmo druge – ozaveščenost je prvi korak do spremembe.

Slovenija praznuje Dan Zemlje

Tudi pri nas se bodo odvijale številne aktivnosti – od čistilnih akcij in okoljskih delavnic do sejmov eko izdelkov in predavanj o podnebnih rešitvah. Šole, nevladne organizacije in lokalne skupnosti bodo ponovno združile moči v imenu Zemlje.

Že preprosta gesta – kot je sprehod v naravo, dan brez uporabe plastike ali zamenjava stare žarnice z varčno – je simbol podpore in zavedanja.

Planet, ki si ga želimo

Dan Zemlje 2025 nas spominja, da imamo vsi moč. Ne le z besedami, ampak z dejanji. Ne le danes, ampak vsak dan. Prihodnost planeta ni zapečatena – še vedno jo lahko oblikujemo.

Naša moč ni le v protestih ali podpisih peticij. Naša moč je v vsakodnevnih izbirah. V tem, kako živimo, kupujemo, razmišljamo in koga podpiramo. Naša moč je v tem, da verjamemo, da je sprememba mogoča.

Knjiga “Z naravo v objemu” za vse osnovne šole po Sloveniji

Na Zavodu RS za varstvo narave so se v letošnjem letu odločili, da za Svetovni dan Zemlje vsem osnovnim šolam v Sloveniji skupaj z društvom Jasa, podarijo okoljsko naravnano knjigo/slikanico z naslovom Z naravo v objemu, ki podaja osnovni koncept ekologije ter povabilom k življenju, skladnim z naravo, ki si jo delimo z vsemi živimi bitji. Knjiga nagovarja otroke, pa tudi odrasle, za katere si želijo, da jo preberejo skupaj s svojimi otroci.

Z vsakim dejanjem, prijaznim Zemlji lahko soustvarimo bolj trajnostno prihodnost, čista energija pa naj bo temelj zdravega planeta za prihodnje generacije.