PRENOVE/OBNOVE
Center Rotovž v zaključni fazi gradnje: odprtje predvideno še letos
Mestna občina Maribor vstopa v leto, ki bo zaznamovalo zaključek ene najzahtevnejših in najobsežnejših investicij v novejši zgodovini mesta.
Center Rotovž, ocenjen na skoraj 40 milijonov evrov, je v zadnjih mesecih preteklega leta pridobil ključen finančni zagon z odobritvijo 21 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Projekt je bil s tem prepoznan kot investicija nadnacionalnega pomena, kar je bistveno vplivalo na njegovo izvedbeno dinamiko.
Ob novembrskem obisku vladne delegacije je župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič poudaril simbolno in vsebinsko težo projekta: »To niso ministrstva, temveč ljudje, ki so projekt razumeli in mu pomagali. Rotovž bo hiša kulture in naš bodoči drugi dom za celotno regijo.« Z odobrenimi sredstvi se je, kot je izpostavil, občutno razbremenil tudi občinski proračun, ki bi sicer zahteval dodatno zadolževanje. Ob tem pa se postavlja ključno vprašanje – kdaj bo center dejansko odprl vrata?

Posegi v staro mestno jedro kot osrednji izvedbeni izziv
Pot do trenutne faze gradnje je bila zaznamovana s številnimi nepredvidenimi okoliščinami, ki so neposredna posledica zahtevnih posegov v staro mestno jedro. Izvajalci so se morali sproti prilagajati dejanskemu stanju stavbne substance, ki se je v celoti razkrila šele ob rušitvah in obsežnih izkopih.
Poseben inženirski izziv je predstavljala podgradnja zgodovinskih objektov. Zaradi zagotavljanja stabilnosti in varnosti sosednjih stavb so dela potekala v izjemno majhnih, natančno nadzorovanih segmentih, kar je pomembno vplivalo na časovno in organizacijsko zahtevnost gradnje.
V tem trenutku so dela na novogradnji in rekonstrukciji v zaključni fazi. V ospredju so obrtniška ter inštalacijska dela, letošnje leto pa bo namenjeno tudi dokončanju poglobitve nekdanje Rotovške kleti, kjer nastaja nov mariborski Art kino.

Več kot 8.000 m² za združene kulturne in izobraževalne programe
Center Rotovž bo na več kot 8.000 kvadratnih metrih združil vsebine, ki so bile doslej prostorsko razpršene. Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in Art kino bodo tvorili skupen kreativni, večgeneracijski in odprt javni prostor.
V kleti pod Rotovškim trgom nastaja osrednji multimedijski prostor v obliki amfiteatra, namenjen prireditvam, projekcijam in drugim javnim dogodkom. Obiskovalci se bodo lahko zadržali tudi v novi Art kavarni, umeščeni v prostor nekdanje restavracije Rotovž, medtem ko bodo v zahodnem traktu urejene manjše učilnice in ustvarjalnice, namenjene predvsem izobraževalnim programom za starejše.
Poleg vsebinske zasnove projekt pomembno posega tudi v urbano strukturo mesta. Center bo fizično povezal Glavni trg s Slomškovim trgom ter vzpostavil prostorski nastavek za prihodnjo povezavo Gosposke ulice z Lekarniško ulico. Na nivoju trga bo rekonstruirana arhitekturna zasnova Branka Kocmuta iz leta 1960, katere prepoznavna geometrija bo ponovno vzpostavila osrednji prostor mestnega druženja.

Tehnološko zahtevna oprema in poudarek na univerzalni dostopnosti
Projekt Center Rotovž zahteva tudi kompleksno tehnološko opremljenost. Za avdio-, video- in scensko opremo je bilo oddano naročilo v vrednosti skoraj 1,4 milijona evrov. Knjižnični del bo opremljen s sodobnim RFID-sistemom za avtomatizirano razvrščanje in izposojo gradiva, kar bo bistveno posodobilo delovne procese ter izboljšalo uporabniško izkušnjo.
Pri načrtovanju notranjih prostorov in pohištva je bila ena ključnih prioritet univerzalna dostopnost. Projekt vključuje taktilne oznake za slepe in slabovidne, v izbranih prostorih pa so predvidene tudi talne zanke za slaboslušne. Vsi dostopi in programske rešitve so zasnovani tako, da center ne bo imel arhitekturnih ali senzoričnih ovir za gibalno ovirane uporabnike. Na Mestni občini Maribor so ob tem poudarili, da je bila zahteva po univerzalni dostopnosti vključena že v vse faze projektiranja.
Zaključek del predviden v letu 2026
Montaža pohištvene opreme se je v manjšem obsegu že začela, predvsem pri elementih, ki so neposredno vezani na izvedbo končnih tlakov. Večji del opremljanja bo, po navedbah Mestne občine Maribor, sledil po potrditvi vzorcev in spremljajoče dokumentacije v prihodnjih mesecih.
Natančen datum uradne otvoritve bo znan po zaključku vseh montažnih del, pri čemer je zaključek projekta trenutno predviden v letu 2026.

PRENOVE/OBNOVE
Prenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem
V ljubljanskem Park Tivoli je zaživel celovito prenovljen Bloudkov park, ki združuje novo otroško igrišče, posodobljeno kotalkališče ter nadgrajeno parkovno infrastrukturo. Projekt, vreden med 1,4 in skoraj 1,8 milijona evrov, predstavlja premišljeno sintezo sodobnih pristopov k oblikovanju javnega prostora in spoštovanja izvirne zasnove iz šestdesetih let.
Prenova se vsebinsko opira na idejno izhodišče arhitekta Marijan Božič iz leta 1960, kar prostoru ohranja jasno prepoznavno identiteto. V tem duhu so ohranili ključne krajinske in likovne elemente, obenem pa jih nadgradili z novimi vsebinami, prilagojenimi sodobnim uporabnikom.

Sodobno igrišče z navezavo na izvorno zasnovo
Osrednji del prenove predstavlja otroško igrišče, zasnovano kot igralna krajina, kjer se prepletajo tipska igrala in naravni elementi. Prostor je namenjen predvsem predšolskim otrokom, starejšim od treh let, ter spodbuja raznoliko in odprto obliko igre.
Med ohranjenimi elementi izstopajo značilne hribine s tuneli, jezerce z mostičkom, peskovnik ter prepoznavni skulpturi zmaja in ribe, delo kiparke Vladimira Bratuž Furlan. Posebno mesto v prenovi ima tudi na novo realizirana skulptura polža, ki je bila predvidena že v prvotni zasnovi, a do danes ni bila izvedena.
Nova igrala vključujejo večnamensko leseno konstrukcijo za plezanje, vrtiljake ter gugalnice z elementi iz vrvi. Pomemben del igrišča ostajajo tudi travnate površine in griči, ki omogočajo spontano, neprogramirano igro ter stik z naravnimi materiali, kot so les, kamen in zemlja.

Celostna krajinska in infrastrukturna prenova
Prenova presega zgolj posodobitev igral in vključuje celostno ureditev prostora. Obnovljeni so betonski elementi, vzpostavljen pa je tudi nov, zaprt sistem kroženja vode v jezercu, ki nadomešča nekdanji pretočni režim.
Pomemben poudarek je namenjen ozelenitvi in mikroklimi. Na območju igrišča so zasadili večje število dreves, grmovnic in trajnic, ki zagotavljajo senco ter izboljšujejo bivalno ugodje. Živa meja ob vzhodnem robu je dopolnjena in zgostena, kar ustvarja bolj intimne kotičke za počitek.
Hkrati so prenovili urbano opremo – nameščene so nove klopi, koši za odpadke, stojala za kolesa in pitniki, umeščeni predvsem ob vstopnih točkah. Urejene poti omogočajo boljšo dostopnost tudi za starše z vozički, starejše in gibalno ovirane uporabnike.

Prostor skupnosti, trajnosti in kontinuitete
Prenovljeni Bloudkov park predstavlja primer sodobnega pristopa k oblikovanju javnega prostora, ki presega zgolj funkcionalnost. Gre za prostor, kjer se prepletajo igra, učenje in stik z naravo, ob tem pa ohranja pomembno plast kulturne dediščine.
Uporaba naravnih materialov in ohranjanje obstoječih krajinskih struktur odražata trajnostno naravnanost projekta. Otroško igrišče tako ni zgolj prostor zabave, temveč tudi okolje, ki spodbuja gibalni razvoj, ustvarjalnost in zaznavanje prostora.

Prenova vključuje tudi posodobitev kotalkališča, ki ohranja svojo tradicionalno vlogo zbirališča mladih, a z izboljšano varnostjo in funkcionalnostjo. Celoten park s tem ponovno utrjuje svoj pomen kot pomembno rekreacijsko in družbeno središče mesta.
Bloudkov park v Tivoliju tako postaja zgled sodobne prenove javnih površin – takšne, ki spoštujejo preteklost, a so hkrati jasno usmerjene v prihodnost in potrebe raznolike mestne skupnosti.
Načrt obnove Bloudkovega parka so pripravili na LUZ d.d., DANS arhitekti d.o.o. so izdelali načrt prenove jezerca z mostičkom. Dela je izvedlo podjetje Lesnina MG oprema podjetje za inženiring, d.d. Vrednost del po pogodbi znaša 1.468.649,13 evra brez DDV. Za projekt smo prejeli 819.372,58 evra nepovratnih sredstev (od tega 40% znaša podpora EU, 40% podpora Republike Slovenije, 20% pa lastna sredstva).
PRENOVE/OBNOVE
Obnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027
Obnova Partizanska bolnica Franja, ki jo je julija 2023 močno prizadela ujma, se nadaljuje v skladu z načrti. Trenutno poteka nameščanje zaščitnih mrež nad sotesko, v zaključni fazi pa sledi še rekonstrukcija poškodovanih objektov spomenika. Ponovno odprtje za javnost je predvideno spomladi 2027.
»Namestitev zaščitnih mrež naj bi bila zaključena do konca junija letos. Že zdaj so umeščene tako, da bomo lahko po zaključku pogodbenih postopkov in potrditvi rešitev nadaljevali preostala dela,« je za medije pojasnil župan Občine Cerkno Gašper Uršič.
Rekonstrukcija objektov odvisna od varnostnih pogojev v soteski
Začetek rekonstrukcije barak še ni mogoč, saj morajo biti najprej zagotovljeni ustrezni varnostni pogoji v soteski Pasice. Po oceni župana bi se dela na dostopni poti lahko začela še letos, medtem ko bodo ureditev vodotoka in obnova objektov sledili šele po stabilizaciji terena.
V letošnjem letu načrtujejo dokončanje projektne dokumentacije in izbor izvajalca. Celotna sanacija naj bi bila zaključena v začetku prihodnjega leta, vendar potek projekta ni v celoti odvisen zgolj od lokalne skupnosti.

Finančna konstrukcija še vedno nedorečena
Ocenjena vrednost ureditve dostopne poti in vodotoka znaša med 600.000 in 700.000 evri, obnova barak pa med 1,2 in 1,5 milijona evrov. Skupna vrednost vseh treh sklopov sanacije je ocenjena na približno devet milijonov evrov.
V ta znesek ni vključena ureditev vstopnega centra za obiskovalce, za katerega je občina že pridobila gradbeno dovoljenje. Za realizacijo projekta potrebujejo dodatnih 1,2 milijona evrov.
Kljub temu da so predstavniki države ob obisku regije konec preteklega leta izrazili podporo projektu in nakazali možnost sofinanciranja, vir sredstev še vedno ni določen. Občina se je medtem prijavila tudi na dodatni razpis, vendar so glede uspeha previdni.
»Zaradi vmesnih političnih sprememb težko ocenimo, kako je z danimi obljubami. Na razpisu sicer sodelujemo, a glede na merila pričakujemo nižjo uvrstitev. Zagotovljenih sredstev za vstopni objekt trenutno še ni,« je pojasnil župan.

Novo upravljavsko partnerstvo muzeja
Partizanska bolnica Franja ostaja v upravljanju Mestni muzej Idrija, ki skrbi za dediščino Idrijskega in Cerkljanskega. V upravljanje pa se na novo vključuje tudi Občina Cerkno, saj občinska sveta obeh občin v teh dneh potrjujeta posodobljene ustanovne akte. Do zdaj je bila ustanoviteljica muzeja zgolj Občina Idrija, po novem pa bo upravljanje temeljilo na širšem medobčinskem sodelovanju.
DEDIŠČINA
Zgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
Z zaključkom zahtevne obnove oken na občinski mestni palači v Kranju so strokovnjaki uspešno ohranili pomemben del arhitekturne dediščine Edvarda Ravnikarja. Kot so poudarili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), projekt dokazuje, da je mogoče tudi pri arhitekturi druge polovice 20. stoletja posege zasnovati na načelu ohranjanja in ne nadomeščanja.
Prenova kot primer dobre prakse modernistične arhitekture
Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) in ima status kulturnega spomenika državnega pomena, je bila deležna skrbno načrtovane in strokovno vodene prenove. Po besedah konservatorke Nataše Ülen iz kranjske enote ZVKDS projekt predstavlja pomemben primer dobre prakse, saj hkrati ohranja materialno avtentičnost, izboljšuje uporabnost objekta in prispeva nova znanja za prihodnje prenove modernistične arhitekture.


Tehnično zahtevna izvedba in izboljšani pogoji rabe
Kot je izpostavil kranjski župan Matjaž Rakovec, je bila obnova velik izziv zaradi spomeniške zaščite, tehnične zahtevnosti in dejstva, da so dela potekala ob nemotenem delovanju občinske uprave. Zahvalil se je konservatorjem, izvajalcem iz Mizarstva Ovsenik ter vsem sodelujočim za strokovno izvedbo in potrpežljivost.
Restavratorska dela so zajemala ohranjanje izvornih materialov, čiščenje in zaščito kovinskih elementov ter rekonstrukcijo poškodovanih delov. S tem so v celoti ohranili značilnosti Ravnikarjeve zasnove. Hkrati so z obnovo bistveno izboljšali energetsko učinkovitost objekta in pogoje za delo v notranjih prostorih.
Zahtevnost posega ponazarja tudi primer velikega okna v osrednji dvorani: pred prenovo je tehtalo približno 15 kilogramov, po vgradnji sodobnega dvoslojnega termopana pa skoraj 130 kilogramov.


Ohranjanje avtentičnosti ob sodobnih tehničnih zahtevah
Na ZVKDS so poudarili, da je bil temeljni konservatorski pristop usmerjen v ohranjanje čim več izvorne materialne substance in ključnih detajlov stavbnega pohištva. Namesto popolne zamenjave so obnovili obstoječe lesene okvirje, ohranili konstrukcijsko logiko in značilno podobo oken ter jih hkrati prilagodili sodobnim zahtevam.


Posebno pozornost so namenili sanaciji velikih dvoranskih zasteklitev na jugozahodni strani stavbe, ki sodijo med najbolj prepoznavne in arhitekturno izstopajoče elemente Ravnikarjeve zasnove.
Kot poudarjajo na ZVKDS, prenova mestne palače v Kranju predstavlja zgleden primer strokovno premišljene obnove modernistične arhitekture, ki spoštuje avtentičnost spomenika, obenem pa izboljšuje pogoje njegove sodobne rabe.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda

