Connect with us

PRENOVE/OBNOVE

Center Rotovž v zaključni fazi gradnje: odprtje predvideno še letos

Objavljeno

dne

Mestna občina Maribor vstopa v leto, ki bo zaznamovalo zaključek ene najzahtevnejših in najobsežnejših investicij v novejši zgodovini mesta.

Center Rotovž, ocenjen na skoraj 40 milijonov evrov, je v zadnjih mesecih preteklega leta pridobil ključen finančni zagon z odobritvijo 21 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Projekt je bil s tem prepoznan kot investicija nadnacionalnega pomena, kar je bistveno vplivalo na njegovo izvedbeno dinamiko.

Ob novembrskem obisku vladne delegacije je župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič poudaril simbolno in vsebinsko težo projekta: »To niso ministrstva, temveč ljudje, ki so projekt razumeli in mu pomagali. Rotovž bo hiša kulture in naš bodoči drugi dom za celotno regijo.« Z odobrenimi sredstvi se je, kot je izpostavil, občutno razbremenil tudi občinski proračun, ki bi sicer zahteval dodatno zadolževanje. Ob tem pa se postavlja ključno vprašanje – kdaj bo center dejansko odprl vrata?

Posegi v staro mestno jedro kot osrednji izvedbeni izziv

Pot do trenutne faze gradnje je bila zaznamovana s številnimi nepredvidenimi okoliščinami, ki so neposredna posledica zahtevnih posegov v staro mestno jedro. Izvajalci so se morali sproti prilagajati dejanskemu stanju stavbne substance, ki se je v celoti razkrila šele ob rušitvah in obsežnih izkopih.

Poseben inženirski izziv je predstavljala podgradnja zgodovinskih objektov. Zaradi zagotavljanja stabilnosti in varnosti sosednjih stavb so dela potekala v izjemno majhnih, natančno nadzorovanih segmentih, kar je pomembno vplivalo na časovno in organizacijsko zahtevnost gradnje.

V tem trenutku so dela na novogradnji in rekonstrukciji v zaključni fazi. V ospredju so obrtniška ter inštalacijska dela, letošnje leto pa bo namenjeno tudi dokončanju poglobitve nekdanje Rotovške kleti, kjer nastaja nov mariborski Art kino.

Več kot 8.000 m² za združene kulturne in izobraževalne programe

Center Rotovž bo na več kot 8.000 kvadratnih metrih združil vsebine, ki so bile doslej prostorsko razpršene. Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in Art kino bodo tvorili skupen kreativni, večgeneracijski in odprt javni prostor.

V kleti pod Rotovškim trgom nastaja osrednji multimedijski prostor v obliki amfiteatra, namenjen prireditvam, projekcijam in drugim javnim dogodkom. Obiskovalci se bodo lahko zadržali tudi v novi Art kavarni, umeščeni v prostor nekdanje restavracije Rotovž, medtem ko bodo v zahodnem traktu urejene manjše učilnice in ustvarjalnice, namenjene predvsem izobraževalnim programom za starejše.

Poleg vsebinske zasnove projekt pomembno posega tudi v urbano strukturo mesta. Center bo fizično povezal Glavni trg s Slomškovim trgom ter vzpostavil prostorski nastavek za prihodnjo povezavo Gosposke ulice z Lekarniško ulico. Na nivoju trga bo rekonstruirana arhitekturna zasnova Branka Kocmuta iz leta 1960, katere prepoznavna geometrija bo ponovno vzpostavila osrednji prostor mestnega druženja.

Tehnološko zahtevna oprema in poudarek na univerzalni dostopnosti

Projekt Center Rotovž zahteva tudi kompleksno tehnološko opremljenost. Za avdio-, video- in scensko opremo je bilo oddano naročilo v vrednosti skoraj 1,4 milijona evrov. Knjižnični del bo opremljen s sodobnim RFID-sistemom za avtomatizirano razvrščanje in izposojo gradiva, kar bo bistveno posodobilo delovne procese ter izboljšalo uporabniško izkušnjo.

Pri načrtovanju notranjih prostorov in pohištva je bila ena ključnih prioritet univerzalna dostopnost. Projekt vključuje taktilne oznake za slepe in slabovidne, v izbranih prostorih pa so predvidene tudi talne zanke za slaboslušne. Vsi dostopi in programske rešitve so zasnovani tako, da center ne bo imel arhitekturnih ali senzoričnih ovir za gibalno ovirane uporabnike. Na Mestni občini Maribor so ob tem poudarili, da je bila zahteva po univerzalni dostopnosti vključena že v vse faze projektiranja.

Zaključek del predviden v letu 2026

Montaža pohištvene opreme se je v manjšem obsegu že začela, predvsem pri elementih, ki so neposredno vezani na izvedbo končnih tlakov. Večji del opremljanja bo, po navedbah Mestne občine Maribor, sledil po potrditvi vzorcev in spremljajoče dokumentacije v prihodnjih mesecih.

Natančen datum uradne otvoritve bo znan po zaključku vseh montažnih del, pri čemer je zaključek projekta trenutno predviden v letu 2026.


PRENOVE/OBNOVE

Miklošičeva cesta v Ljubljani vstopa v novo obdobje

Objavljeno

dne

Avtor

V središču Ljubljane se je začela obsežna preureditev Miklošičeve ceste, ene najpomembnejših povezav med železniško postajo in mestnim jedrom. Projekt prinaša korenite spremembe v organizaciji prometa, več prostora za pešce in kolesarje ter postopno preobrazbo ulice v sodoben javni prostor, prilagojen potrebam prebivalcev in obiskovalcev.

Prenova bo potekala po posameznih odsekih in bo združevala začasne ter trajne prostorske ureditve. Ključni cilj projekta je zmanjšanje prevlade motornega prometa ter izboljšanje kakovosti urbanega okolja v enem najbolj obremenjenih delov mestnega središča.

Od železniške postaje do mestnega jedra

Prvi odsek med Trgom OF in Pražakovo ulico bo predstavljal prehod med prometno intenzivnim območjem in bolj umirjenim mestnim prostorom. Začasna ureditev vključuje novo talno označitev, vzpostavitev kolesarske ulice, širitev površin za pešce ter namestitev klopi, stojal za kolesa in dodatnih zelenih elementov.

V trajni različici bodo prometne površine delno zožene, kar bo prispevalo k umirjanju prometa in večji varnosti vseh uporabnikov prostora. Hkrati je predvidena širitev zelenih površin, ki bodo izboljšale kakovost bivanja in podobo ulice.

Ustvarjanje novih mestnih mikroambientov

Na območju med Pražakovo in Čufarjevo ulico bo začasna ureditev uvedla urbane otoke druženja z novo opremo in grafičnimi intervencijami na tlakovanih površinah. Končna ureditev predvideva razširjene peš površine, prenovo obstoječih betonskih korit in dodatne zasaditve.

Pomembna sprememba bo tudi ukinitev postajališča za turistične avtobuse, kar bo prispevalo k prometni razbremenitvi območja in omogočilo bolj kakovostno rabo javnega prostora.

Odsek med Čufarjevo in Tavčarjevo ulico bo zaznamovala izrazitejša ozelenitev. Predvideni so novi drevoredi, zasaditve, klopi in ureditev manjšega uličnega parka, ki bo izboljšal mikroklimatske razmere ter prispeval k večji privlačnosti območja. V okviru prenove bodo ukinjena tudi nekatera parkirna mesta.

Del Miklošičeve bo postal pešcona

Največja sprememba se obeta na odseku med Tavčarjevo in Dalmatinovo ulico, kjer bo motorni promet v celoti ukinjen. Prostor bo najprej začasno preurejen z urbano opremo, zelenimi elementi in površinami za druženje, v nadaljevanju pa bo trajno preoblikovan v območje za pešce.

S tem bo nastal nov javni prostor v samem središču mesta, namenjen srečevanju, vsakodnevnemu zadrževanju in različnim dogodkom. Zaradi spremembe prometnega režima tudi zavijanje levo z Miklošičeve ceste na Dalmatinovo ulico iz smeri sever ne bo več mogoče.

Po ocenah Mestne občine Ljubljana bo nova ureditev prispevala k zmanjšanju motornega prometa ter ustvarila varnejše in prijetnejše okolje za pešce, kolesarje, stanovalce in obiskovalce.

Pilotni projekt za prihodnost slovenskih mest

Prenova Miklošičeve ceste ni pomembna zgolj za Ljubljano. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo projekt označujejo kot pilotni primer sodobnega urejanja mestnih ulic, ki bi lahko služil kot zgled tudi drugim slovenskim občinam.

Miklošičeva cesta predstavlja eno ključnih povezav med Potniškim centrom Ljubljana in starim mestnim jedrom, zato je njena preobrazba pomemben korak pri krepitvi trajnostne mobilnosti. Projekt spodbuja hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza ter hkrati ustvarja kakovostnejši javni prostor, ki presega zgolj prometno funkcijo.

S prenovo Ljubljana nadaljuje trend vračanja mestnih ulic ljudem. Namesto prostora, namenjenega predvsem avtomobilom, nastaja urbana os, ki daje prednost pešcem, zelenju in kakovostnemu bivanju v mestu.

Nadaljuj z branjem

BIVANJE

Več kot tretjina Slovencev živi v nezdravih razmerah

Objavljeno

dne

Evropa se hkrati sooča s stanovanjsko krizo in podnebnimi pritiski, dejstvo pa je, da bivanjsko okolje potrjeno vpliva na zdravje ljudi. Tudi v Sloveniji več kot tretjina prebivalcev živi v neustreznih razmerah, prenova stavb pa kljub spodbudam ne dosega evropskih ciljev.

Evropejci večino časa preživimo v zaprtih prostorih, zato kakovost bivalnega okolja ni zgolj vprašanje udobja, temveč pomemben dejavnik javnega zdravja. Nova raziskava “Healthy Buildings, Healthy Lives”, ki sta jo pripravila Buildings Performance Institute Europe (BPIE) in podjetje Velux, razkriva, kako prebivalci Evrope doživljajo stavbe, v katerih živijo, delajo in preživljajo svoj prosti čas.

Več kot 50 % zaposlenih meni, da delovno okolje vpliva na njihovo počutje

Podatki iz raziskave dodatno potrjujejo močno povezavo med kakovostjo notranjega okolja in zdravjem. Skoraj 40 % vprašanih meni, da razmere v njihovem domu močno vplivajo na njihovo telesno in duševno počutje, med zaposlenimi pa je ta delež še višji, saj več kot polovica zaposlenih poroča o pomembnem vplivu delovnega okolja na njihovo dobro počutje.

Podobne izzive zaznavamo tudi v Sloveniji. Po podatkih Barometra zdravih domov je več kot tretjina Slovencev izpostavljena vsaj enemu dejavniku nezdravega bivalnega okolja, najpogosteje vlagi oziroma plesni, ki prizadene kar 21 % ljudi. Kot opozarja arhitektka Neža Močnik, se pomen kakovostnega bivalnega okolja pogosto podcenjuje: “Če je posameznik hkrati izpostavljen vlagi, mrazu, hrupu in pomanjkanju svetlobe, je verjetnost za poslabšanje zdravja tudi do štirikrat večja. Zgradbe tako niso več zgolj vprašanje infrastrukture ali energetike, temveč vse bolj postajajo tudi vprašanje javnega zdravja.”

Domovi nam ne nudijo zaščite pred vročinskimi valovi

Številni domovi nam ne nudijo ustrezne zaščite pred vsemi podnebnimi ekstremi. Skoraj polovica (45 %) Evropejcev meni, da njihovo bivališče ni ustrezno prilagojeno vročinskim valovom, medtem ko jih četrtina dvomi o njegovi odpornosti proti mrazu. Kot poudarja raziskava, se situacija ne razlikujejo bistveno med severnim in južnim delom Evrope, kar kaže na širši sistemski izziv prilagajanja stavb podnebnim spremembam. Podobne izzive prebivalci zaznavajo tudi v drugih stavbah, kot so pisarne, šole in bolnišnice.

Tudi v Sloveniji je starost stavbnega fonda nadpovprečna, saj je bil velik delež stavb zgrajen pred sodobnimi standardi energijske učinkovitosti. Več kot 40 % enostanovanjskih hiš je namreč uvrščenih v najslabše energijske razrede, kar se kaže v večjih toplotnih izgubah, višjih stroških bivanja, poleti pa tudi v pregretem bivalnem okolju.

Uporabniki si zelo želijo sprememb, a žal ne poznajo rešitev

Želja po izboljšavah je seveda ogromna, kar šest od desetih vprašanih namreč podpira strožje standarde za načrtovanje in vzdrževanje stavb, ki bi bolje varovali zdravje in dobro počutje. A med podporo in dejanskimi možnostmi za uresničitev teh sprememb zeva vrzel. Kar 70 % Evropejcev namreč ne pozna obstoječih smernic ali standardov za zdrave stavbe, kar kaže na pomanjkanje informacij in komunikacije. Hkrati več kot polovica vprašanih podpira dodatna javna vlaganja ali subvencije za prenove stavb.

Na dom smo preveč navezani, da bi ga zlahka zapustili

Tretjina vprašanih se za prenovo doma ne odloči predvsem zaradi finančnih omejitev. Pomembno vlogo pa ima tudi pomanjkanje znanja o učinkovitih rešitvah ter negotovost, katere izboljšave bi prinesle največji učinek. Raziskava ob tem izpostavlja tudi druge ovire, kot so administrativne zahteve, omejitve pri najemniških stanovanjih in praktični izzivi izvedbe prenov.

Raziskava obenem kaže, da so ljudje močno navezani na svoje domove. Le dobra tretjina bi razmislila o selitvi v bolj zdravo bivališče, večina pa vidi rešitev v prenovi obstoječih stavb. To potrjuje, da je prihodnost bivanja predvsem v izboljševanju obstoječega fonda, ne pa v množični selitvi.

Evropa pod pritiskom, Slovenija zaostaja: brez prenove stavb ni zdrave prihodnosti

Ugotovitve prihajajo v času, ko Evropa vse intenzivneje razpravlja o stanovanjski krizi, prenovi stavbnega fonda in podnebni odpornosti. Razprave poudarjajo potrebo po hitrejši prenovi stavb, ciljanih investicijah in jasnih standardih kakovosti. Podobno velja za Slovenijo, kjer prenova stavb postaja ena ključnih prioritet zelenega prehoda, a kljub spodbudam, predvsem prek Eko sklada, tempo prenov še vedno zaostaja za cilji. Letna stopnja prenove se giblje okoli enega do dveh odstotkov, medtem ko bi morala za doseganje evropskih ciljev znašati približno dva do tri odstotke.

“Stavbe so prostor, kjer živimo, se učimo, delamo in okrevamo. Vplivajo na naše počutje, našo učinkovitost in naše zdravje. Ko stavbe ne delujejo ustrezno, posledice niso abstraktne. Kažejo se namreč v višjih stroških energije, slabšem zdravstvenem stanju in naraščajoči družbeni neenakosti. Zato zdrave stavbe niso le dodana vrednost, temveč temelj odporne, konkurenčne in socialno pravične Evrope,” zaključuje arhitektka Neža Močnik.

Viri:

Nadaljuj z branjem

PRENOVE/OBNOVE

Prenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem

Objavljeno

dne

V ljubljanskem Park Tivoli je zaživel celovito prenovljen Bloudkov park, ki združuje novo otroško igrišče, posodobljeno kotalkališče ter nadgrajeno parkovno infrastrukturo. Projekt, vreden med 1,4 in skoraj 1,8 milijona evrov, predstavlja premišljeno sintezo sodobnih pristopov k oblikovanju javnega prostora in spoštovanja izvirne zasnove iz šestdesetih let.

Prenova se vsebinsko opira na idejno izhodišče arhitekta Marijan Božič iz leta 1960, kar prostoru ohranja jasno prepoznavno identiteto. V tem duhu so ohranili ključne krajinske in likovne elemente, obenem pa jih nadgradili z novimi vsebinami, prilagojenimi sodobnim uporabnikom.

Na območju Bloudkovega parka so ohranili vsa drevesa ter zasadili 33 novih, med igrala so namestili grmičevje in trajnice, območje so tudi na novo zatravili. Urbano opremo so zamenjali in dodali novo. Obnovili so 13 klopi in dodali 44 novih ter postavili 19 stojal za kolesa. Foto: Nik Rovan

Sodobno igrišče z navezavo na izvorno zasnovo

Osrednji del prenove predstavlja otroško igrišče, zasnovano kot igralna krajina, kjer se prepletajo tipska igrala in naravni elementi. Prostor je namenjen predvsem predšolskim otrokom, starejšim od treh let, ter spodbuja raznoliko in odprto obliko igre.

Med ohranjenimi elementi izstopajo značilne hribine s tuneli, jezerce z mostičkom, peskovnik ter prepoznavni skulpturi zmaja in ribe, delo kiparke Vladimira Bratuž Furlan. Posebno mesto v prenovi ima tudi na novo realizirana skulptura polža, ki je bila predvidena že v prvotni zasnovi, a do danes ni bila izvedena.

Nova igrala vključujejo večnamensko leseno konstrukcijo za plezanje, vrtiljake ter gugalnice z elementi iz vrvi. Pomemben del igrišča ostajajo tudi travnate površine in griči, ki omogočajo spontano, neprogramirano igro ter stik z naravnimi materiali, kot so les, kamen in zemlja.

Otroško igrišče v Bloudkovem parku je bilo urejeno leta 1960 po načrtu projektanta ing. arh. Marijana Božiča. Pri prenovi soo sledili prvotni ureditvi, od katere so ohranili tri hribčke s tuneli, jezerce z mostičkom, peskovnik ter skulpturi zmaja na drogu in ribe. Foto: Nik Rovan

Celostna krajinska in infrastrukturna prenova

Prenova presega zgolj posodobitev igral in vključuje celostno ureditev prostora. Obnovljeni so betonski elementi, vzpostavljen pa je tudi nov, zaprt sistem kroženja vode v jezercu, ki nadomešča nekdanji pretočni režim.

Pomemben poudarek je namenjen ozelenitvi in mikroklimi. Na območju igrišča so zasadili večje število dreves, grmovnic in trajnic, ki zagotavljajo senco ter izboljšujejo bivalno ugodje. Živa meja ob vzhodnem robu je dopolnjena in zgostena, kar ustvarja bolj intimne kotičke za počitek.

Hkrati so prenovili urbano opremo – nameščene so nove klopi, koši za odpadke, stojala za kolesa in pitniki, umeščeni predvsem ob vstopnih točkah. Urejene poti omogočajo boljšo dostopnost tudi za starše z vozički, starejše in gibalno ovirane uporabnike.

Prenovljene so tudi potke, en del asfaltiran, na drugem delu pa je urejena peščena podlaga. Ob igrišču je nameščen tudi pitnik. Foto: Nik Rovan

Prostor skupnosti, trajnosti in kontinuitete

Prenovljeni Bloudkov park predstavlja primer sodobnega pristopa k oblikovanju javnega prostora, ki presega zgolj funkcionalnost. Gre za prostor, kjer se prepletajo igra, učenje in stik z naravo, ob tem pa ohranja pomembno plast kulturne dediščine.

Uporaba naravnih materialov in ohranjanje obstoječih krajinskih struktur odražata trajnostno naravnanost projekta. Otroško igrišče tako ni zgolj prostor zabave, temveč tudi okolje, ki spodbuja gibalni razvoj, ustvarjalnost in zaznavanje prostora.

Prenova vključuje tudi posodobitev kotalkališča, ki ohranja svojo tradicionalno vlogo zbirališča mladih, a z izboljšano varnostjo in funkcionalnostjo. Celoten park s tem ponovno utrjuje svoj pomen kot pomembno rekreacijsko in družbeno središče mesta.

Bloudkov park v Tivoliju tako postaja zgled sodobne prenove javnih površin – takšne, ki spoštujejo preteklost, a so hkrati jasno usmerjene v prihodnost in potrebe raznolike mestne skupnosti.

Načrt obnove Bloudkovega parka so pripravili na LUZ d.d., DANS arhitekti d.o.o. so izdelali načrt prenove jezerca z mostičkom. Dela je izvedlo podjetje Lesnina MG oprema podjetje za inženiring, d.d. Vrednost del po pogodbi znaša 1.468.649,13 evra brez DDV. Za projekt smo prejeli 819.372,58 evra nepovratnih sredstev (od tega 40% znaša podpora EU, 40% podpora Republike Slovenije, 20% pa lastna sredstva). 

Nadaljuj z branjem
Arhitektura2 dneva nazaj

Radovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine

V Radovljici te dni potekajo tradicionalni Vurnikovi dnevi, festival, posvečen enemu najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov. Dogodek, ki ga ob...

DEDIŠČINA2 dneva nazaj

Najvišja slovenska zgradba praznuje 50 let: Trboveljski dimnik ostaja simbol industrijske dediščine

Trboveljski dimnik, eden najbolj prepoznavnih objektov slovenske industrijske krajine, letos zaznamuje 50 let od začetka delovanja. S svojimi 360 metri...

PRENOVE/OBNOVE2 dneva nazaj

Miklošičeva cesta v Ljubljani vstopa v novo obdobje

V središču Ljubljane se je začela obsežna preureditev Miklošičeve ceste, ene najpomembnejših povezav med železniško postajo in mestnim jedrom. Projekt...

ZANIMIVOSTI3 dnevi nazaj

Ljubljanski živalski vrt čaka sodobna arhitekturna prenova

Ljubljanski živalski vrt bo v prihodnjih letih dobil prenovljen vhodni kompleks in sodobneje urejen javni prostor. Mestna občina Ljubljana je...

GRADNJA3 dnevi nazaj

Ljubljana potrdila gradnjo dveh pomembnih razvojnih projektov

Ljubljanski mestni svet je na redni seji podprl dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za novo poslovno-stanovanjsko stolpnico v Šiški....

Arhitektura4 dnevi nazaj

Pariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto

Kontroverzni nebotičnik Tour Triangle v Parizu, ki ga je zasnoval švicarski arhitekturni biro Herzog & de Meuron, je dosegel svojo...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika

Projekt prenove ptujske grajske žitnice je že skoraj leto dni brez konkretnega napredka, zato je Mestna občina Ptuj na ministrstvo...

VIZUALNA UMETNOST1 teden nazaj

Svetlobna gverila ob jubileju raziskuje raznolikost svetlobe in prostora

Ljubljana tudi letos gosti festival Svetlobna gverila, ki z umetniškimi postavitvami oživlja različne mestne lokacije. Jubilejna, 20. izvedba festivala raziskuje...

Arhitektura1 teden nazaj

Plečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2

Plečnikovo nagrado za javni prostor letos prejme prenovljena Čolnarna Zaka ob Blejskem jezeru, ki po oceni strokovne žirije z občutljivo...

Dizajn2 tedna nazaj

DesignEuropa 2026: med finalisti tudi slovensko podjetje

Evropski urad za intelektualno lastnino EUIPO (angleško European Union Intellectual Property Office) je razglasil finaliste nagrad DesignEuropa 2026 ter prejemnika...

POPULARNO