V občini Škocjan so pretekli teden slovesno odprli nov kulturni center, največji projekt v 20-letni zgodovini občine. Z njim občina po besedah župana Jožeta Kaplerja dobiva povsem nov prostor za kulturno, društveno in druge dejavnosti. Vanj so preselili še knjižnico.

Po besedah župana je bil nov sodoben kulturni center potreben, ker je imela občina do zdaj za kulturne in družabne dogodke na razpolago le manjšo dvorano z 80 sedeži. “Zato je v vseh teh letih nekako rasla želja, da bi prišli do novih, večjih prostorov. V zadnjih 14 letih smo v to vložili vse sile in trud in danes lahko odpiramo nov center,” je dejal.

Za objekt, ki stoji v neposredni bližini občinske stavbe in škocjanske osnovne šole, so morali najprej odkupiti potrebna zemljišča, leta 2018 so pridobili gradbeno dovoljenje, gradnja pa je stekla leta 2022.

Več kot samo koncertna ali gledališka dvorana
Na skupno 700 kvadratnih metrih površine novega centra so po besedah župana večja dvorana z 260 sedeži, velika avla, kjer je možnost za pogostitve, razstave in podobno. Narejeni so tudi prostori za manjšo kavarno.

V zgornji del centra so že preselili občinsko knjižnico, zraven nje je manjša konferenčna dvorana s 60 sedeži, glede na povečevanje števila otrok v občini pa nameravajo v centru vzpostaviti tudi en večji oddelek za potrebe predšolske vzgoje oziroma vrtca.

Naložba je stala šest milijonov evrov brez davka na dodatno vrednost. Dva milijona je občina prispevala iz privarčevanih sredstev, za 1,8 milijona je vzela posojilo, 350.000 evrov so dobili od Eko sklada, 1,4 milijona evrov pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. “Finančna konstrukcija je tako zaprta,” je dejal.

Odprtja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Vrečko. V nagovoru zbranim je spomnila, da ima Slovenija izjemno mrežo kulturnih centrov. Ker gre po navadi za velike projekte, jih občine običajno gradijo s pomočjo države.

Kulturni domovi so po njenem mnenju pomembni objekti, namenjeni različnim dejavnostim, v njih pa se spletajo predvsem medgeneracijska sodelovanja.

Prepričana je, da bo kulturni center v Škocjanu eden takih prostorov, kjer se bodo prepletali kultura, družabne in društvene dejavnosti, knjižničarstvo in drugi dogodki. “Za starejše, mlajše, to in vse prihodnje generacije je to zelo pomembno,” je dejala.

Približno leto dni po začetku obnovitvenih del Notranjskega muzeja Postojna si je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ogledala potek del na eni ključnih kulturnih ustanov regije. Prenovo bodo v muzeju izkoristili tudi za novo postavitev vsebine muzeja.

Notranjski muzej Postojna, ena ključnih kulturnih ustanov regije, ki hrani dragoceno kulturno in naravno dediščino, ponovno nadgrajuje svoje prostore in vsebine. Septembra 2023 so se namreč začela obnovitvena dela v okviru projekta »Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije«. Projekt, vreden 2.1 milijona evrov, je v domeni Občine Postojna in Zavoda Znanje Postojna in se izvaja ob finančni podpori Ministrstva za kulturo, iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Poleg obsežnih obnovitvenih del, katerih cilj je zagotoviti dolgoživost stavbe ter zaščititi dragocene eksponate, bodo prenovljene in na novo postavljene tudi vsebine muzeja. 

Investicijo si je včeraj ob prisotnosti postojnskega župana Igorja Marentiča, direktorice Zavoda Znanje Postojna Tatjane Hvala in vodje Notranjskega muzeja Tine Poljšak, ogledala tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Ministrica je bila  seznanjena s poslanstvom Notranjskega muzeja, trenutnimi projektnimi aktivnostmi ter deli, predvsem pa z učinki in doprinosi, ki jih bo imel projekt v lokalnem in tudi nacionalnem prostoru.

Trenutne projektne aktivnosti

Streha muzeja je kazala znake obrabe in poškodb, kar je zahtevalo takojšnje ukrepanje. Izvajalci del obnove ostrešja bodo postopoma odstranili obstoječe strešnike, podeskali streho, jo prekrili s folijo, namestili nove letve in jo nato na novo prekrili z ustreznimi materiali. S temi ukrepi bodo zagotovili, da bo streha trajno zaščitena pred vremenskimi vplivi. Dela so v polnem teku in naj bi bila zaključena do septembra 2024.

Poleg prenove strehe pa se vzporedno zaključujejo tudi gradbena dela v zunanjih oglednih depojih in kleti. Klet, ki jo je nujno potrebno dodatno statično sanirati, bo po končani obnovi zagotavljala varno in stabilno okolje za muzejsko delo. V prihodnje pa se bo klet preoblikovala v prostor z izjemnim razstavnim potencialom, kar bo obiskovalcem ponudilo še bogatejšo muzejsko izkušnjo.

Pomemben del projekta predstavlja tudi urejanje okolice muzeja, ki bo dodalo dvorišču muzejski čar z novim zunanjim razstavnim prostorom. Nova ureditev bo obiskovalcem omogočila, da si ogledajo razstave tudi na prostem. Zunanji razstavni prostor bo namenjen predstavljanju večjih eksponatov in instalacij, kar bo omogočilo še bolj pestro in privlačno predstavitev muzejskih zbirk.

Eden izmed ključnih delov projekta NOO je tudi vzpostavitev oglednih depojev, kjer bo osrednja tema razstav gibanje. Depoji bodo obiskovalcem omogočili vpogled v muzej kot živo institucijo, kjer se dediščina ne samo shranjuje, temveč tudi aktivno raziskuje in interpretira. Poleg notranjih razstavnih prostorov bo zunaj muzeja postavljen lapidarij, kjer bodo razstavljeni kamniti spomeniki in kostne breče.

V muzeju se hkrati intenzivno pripravljajo tudi novi koncepti za razstavne prostore v kleti, ki bodo del družinskega muzeja. Ta nova vsebina bo še posebej namenjena družinam, saj bodo razstave prilagojene otrokom in mladim, z interaktivnimi in izobraževalnimi vsebinami, ki bodo spodbujale raziskovanje in učenje.

Velik pomen v muzeju pripisujejo tudi promociji in širjenju svoje ponudbe. Pripravljajo se načrti za novo muzejsko trgovino z izdelki, ki bodo povezani z muzejskimi zbirkami, ter spletno trgovino, ki bo omogočila dostop do teh izdelkov širšemu občinstvu. Poleg tega bodo organizirani muzejski dogodki za različne ciljne skupine, kar bo omogočilo, da muzej postane še bolj vključujoč in še bolj dostopen obiskovalcem.

Notranjski muzej Postojna s temi prizadevanji postavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj in utrjuje svoj položaj kot osrednja kulturna institucija v regiji. S celovito prenovo strehe, urejanjem okolice ter razvojem novih razstavnih vsebin in promocijskih strategij si prizadeva, da bo še naprej služil kot varuh kulturne in naravne dediščine, hkrati pa privabljal nove generacije obiskovalcev.

Nova Gorica se bo v prvem tednu septembra tradicionalno prelevila v Mesto knjige. Deveta edicija goriškega knjižnega festivala in sejma, ki se bo odvila med 2. in 7. septembrom, prinaša širok nabor gostujočih imen in vznemirljiv izbor pogovorov, branj ter glasbenih nastopov na Delpinovi ulici in v čudovitem ambientu tamkajšnje Knjigarne kavarne Maks.

Osrednje festivalsko dogajanje se posveča ideji poglabljanja v študije spomina, ki so na območju, kjer festival poteka, še posebej razvite. Na festivalu bodo organizatorji ponudili prostor za razmislek o žanru memoarjev, biografij in avtobiografij, hkrati pa tudi o prenosu, dediščini, spomenikih in tvorjenju uradnih zgodovin.

Varuhi spomina kulture in naroda
Kot je pojasnil vodja programa festivala Miha Kosovel, se tudi letos obeta bogata bera gostujočih avtorjev. Ob tem je izpostavil Dušana Šarotarja, ki se v svojih delih ukvarja s skritim spominom judovske skupnosti v Prekmurju, Marka Pogačarja, poeta in popotnika, ki opisuje svoje spomine do glasbe in potovanj, in Marka Vidojkovića, ki se na kritičen način dotika interpretacije zgodovine v sodobni Srbiji. Ob tem Kosovel izpostavlja tudi Mohamada Abdula Munema, ki se kot begunec dotika svojega dojemanja begunstva in spomina na rojstni kraj v Siriji.

Kosovel je spomnil še na pogovor o strahu pred spominjanjem, o čemer bodo v sredo, 4. septembra, ob 19. uri spregovorili Natka Badurina, Anja Medved in Borut Klabjan, ter na pomemben pogovor o socialističnih spomenikih, ki se z Beti Žirovc in Luko Skansijem obeta naslednji petek, 6. septembra, prav tako ob 19. uri.

V Kosovelovo rodno Sežano z vlakom
Del programa letošnjega festivala je sicer namenjen stoletnici prve konstruktivistične razstave na Slovenskem in 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Slednjemu bodo namenili zadnji dan festivala, ko bodo med drugim organizirali z literarnim vlakom organizirali celodnevni izlet po poteh Srečka Kosovela s postankom v Sežani in zadnjo postajo v Vilenici.

Že tradicionalno bo festival Mesto knjige spremljal tudi sejem. Ta bo potekal od torka do petka na Delpinovi ulici, ki jo bodo zaradi tega zaprli. Na sejmu pričakujejo 22 založb. Dodatno ponudbo namerava obiskovalcem ponuditi tudi Knjigarna kavarna Maks.