Connect with us

KULTURA

Poplave prizadele številne kulturne objekte in dediščino

Objavljeno

dne

Poplave so v več krajih poškodovale tudi kulturno dediščino in druge kulturne objekte, kot so knjižnice, med njimi v Škofji Loki, Medvodah, Celju in Ravnah na Koroškem. Glede na razsežnosti poplav sicer na pristojnem ministrstvu predvidevajo, da je veliko večja od trenutno razpoložljivih podatkov. Bolnica Franja, ki jo je močno prizadelo neurje v sredini preteklega meseca, tokrat ni bila deležna dodatne škode.

Glede Partizanske bolnice Franje ni bilo na novo ugotovljenih poškodb, je potrdil direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač.

Kot so sporočili z ministrstva, so poplave na Gorenjskem poškodovale škofjeloško enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Knjižnico Medvode in Ravnikarjevo spominsko ureditev v Begunjah. V Begunjah na Gorenjskem je poškodovalo tudi Grad Katzenstein in obe pokopališči. V Volčjem potoku je nastala škoda v parku, med drugim na drevesih in pri parkovni opremi.

Tokrat je bila najbolj na udaru sortirnica, kjer je bilo razmočenih 32 škatel gradiva in trije ovoji. To gradivo so že odpeljali v škofjeloški hipermarket, kjer so ga začasno zamrznili in ga bodo pozneje postopoma konservirali. Sicer v škofjeloških arhivskih prostorih sledilo dolgotrajno osuševanje, zaradi česar bi zdaj med drugim potrebovali dodatne razvlažilce, pozneje bodo morali zamenjati tla, najverjetneje tudi pohištvo.

Sicer so poplave poškodovale tudi Špas teater v Mengšu, kjer je bilo poplavljenega kar tri četrtine mesta. Voda in blato sta uničila prostore gledališča. Čez konec tedna so v gledališču pripravili čistilno akcijo, je še navedlo ministrstvo za kulturo.

Stanje, kakršno je bilo minuli ponedeljek popoldne v Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu, ki je ena izmed enot Knjižnice Domžale. Foto: Ministrstvo za kulturo

Zemeljski plaz je med drugim poškodoval muzejsko Idrijsko rudarsko hišo, kjer se je na zadnji del stavbe utrgalo približno sedem kubičnih metrov zemljine, ki so jo že v soboto v celoti odstranili. Še pred plazom so pravočasno iz hiše umaknili vso premično dediščino, s čimer so preprečili nadaljnjo škodo. V celoti pa je uničena drenaža ob hiši.

Idrijska rudarska hiša do nadaljnjega ostaja zaprta za obiskovalce. Zdaj bodo morali najprej počakati na razmere, ki bodo dopuščale varen pregled zemljine nad pobočjem hiše. Zemljina sicer trenutno nima vidnih premikov, a je dodatna težava, da je teren precej zaraščen, je še povedal direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač in dodal, da je govoriti o kakršni koli oceni škode trenutno preuranjeno.

Pri Partizanski bolnici Franji, ki jo je novo uničenje letos doletelo že v poplavah sredi julija, v tokratnih avgustovskih poplavah niso ugotovili novih poškodb. Je pa zdaj v pripravi natančen popis škode, ki naj bi bil končan do 26. avgusta, nato sledita priprava sanacijskega programa in iskanje finančne konstrukcije.

V Idriji predvidevajo, da bo obnova bolnice Franje zelo verjetno trajala vsaj toliko časa kot po neurju leta 2007, ko je vojna ujma odplavila skoraj celotno bolnico. Takrat je obnova tako spomeniškega območja bolnice kot zaledja trajala tri leta in stala dobra dva milijona evrov. Dražji del obnove takrat sta bila gradnja obeh zaplavnih pregrad, tako mrežaste kot dveh betonskih, in urejanje struge Čerinščice, predvidevajo, da bo enako tudi tokrat.

Ni še znano, koliko natančno bo stala nova celovita obnova bolnice Franje, prav tako še ni znano, saj morajo najprej dokončati natančen popis škode, je pa pričakovati, da bo znesek podoben kot po ujmi leta 2007. Kosmač je ob tem še opozoril, da so cene gradbenih storitev in gradbenega materiala zdaj bistveno višje kot v času prve obnove, saj so se samo v zadnjih dveh letih podražile za približno 30 odstotkov. Sicer je bilo že v preteklem mesecu napovedano, da Franja v tem letu ostaja zaprta za obiskovalce.

Zgodovinski arhiv Ljubljana – Enota Škofja Loka FOTO:  Judita Šega/zgodovinski Arhiv Ljubljana

Iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka so sporočili, da je vodna ujma uničila krajevno knjižnico Poljane. Poplava je prizadela tudi Osrednjo knjižnico Mozirje, a ne v velikem obsegu, saj so poškodovani kletni prostori in spodnje police knjig. O enotah te knjižnice (Gornji Grad, Luče, Rečica ob Savinji, Nazarje, Ljubno) informacij do popoldneva še ni bilo. Vodna ujma je med drugim zelo ogrožala Knjižnico Medvode, ki je na sotočju Save in Sore. Naraščanje poplavnih vod se je ustavilo, tik preden bi te vdrle v notranjost knjižnice.

Ravnikarjeva spominska ureditev – Begunje FOTO:  Zavod Za Varstvo Kulturne Dediščine

Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu, eni izmed enot Knjižnice Domžale, je zaposlena tik pred začetkom poplave umaknila večino gradiva, ki je bilo na tleh. Škoda je v osrednjem prostoru tako nastala praktično le na opremi in elektroniki. V celoti pa je uničeno skladišče v kleti, kjer je bilo hranjeno knjižnično gradivo. Knjižnico so s pomočjo številnih prostovoljcev že skoraj povsem počistili. Težave na tem območju še naprej predstavljajo telekomunikacijske povezave, ki so na območju občine prekinjene. Ponovno naj bi jih vzpostavili v roku 10 dni. Ostale enote knjižnice škode niso utrpele. Poročajo pa, da so precej škode na svojih domovih utrpeli številni zaposleni, saj večinoma prihajajo na delo z območja Komende, Mengša, Trzina, Kamnika in Domžal.

Škoda tudi na Celjskem in Dolenjskem
V porečju Savinje so bili poškodovani središče Šoštanja in Mozirja ter staro mestno jedro Celja, ki so kot urbanistični spomeniki pod kulturno zaščito. V Celju je poplavilo tudi osrednjo knjižnico, a jim je veliko gradiva uspelo rešiti.

Na Dolenjskem je deževje poškodovalo več lokacij, kjer ima Dolenjski muzej Novo mesto svoje razstavne in depojske prostore, in sicer depo v Bršljinu, osrednji razstavni prostor v muzeju v Novem mestu in Jakčev dom v Novem mestu. Voda je predrla kritino na strehah, vendar muzejski predmeti niso utrpeli poškodb, so pokazali popoldanski podatki ministrstva.

V nekaterih muzejih in arhivih, kjer so glede na poplavne razmere pričakovali škodo, se to ni zgodilo, med drugim v Pokrajinskem muzeju in Zgodovinskem arhivu v Celju ter v Koroški galeriji likovnih umetnosti in Koroškem muzeju. V zadnjih dveh so s pomočjo zaposlenih in prostovoljcev uspeli zavarovati skupni depo v Pamečah pri Slovenj Gradcu.

“Za kakšne poškodbe gre in na koliko je ocenjena škoda, v tem trenutku še ni znano,” so zapisali na ministrstvu, kjer predvidevajo, da je veliko večja, kot so pokazale informacije, ki so jih zbrali do dopoldneva. Kot računajo, bo več znanega, ko se bodo razmere umirile in bodo zaposleni lahko dostopali do objektov in lokacij, ki so jih poplave prizadele.

Stara železarna na Ravnah na Koroškem, prostovoljci so pomagali odstraniti blato. FOTO:  Koroški Pokrajinski Muzej

Kot so še sporočili, so teren obiskali tudi konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vendar jih pri ugotavljanju stanja objektov kulturne dediščine še vedno precej ovirajo razmere. Tako denimo še nimajo podatkov za zgornjo Savinjsko dolino. Iz Črne na Koroškem pa sporočajo, da je bil pod vodo Plečnikov spomenik.

Stara železarna na Ravnah na Koroškem. Blato k sreči ne sega visoko. FOTO: Koroški Pokrajinski Muzej

V Mariboru in okolici večjih posledic škode na objektih kulturne dediščine niso zaznali, podobno na Primorskem. Kako je v Sečoveljskih solinah, trenutno še ni znano.

Na večjih objektih, kot so Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana, škode ni. V SNG Opera in Balet Maribor pa so opazili zamakanje strehe.

KULTURA

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Objavljeno

dne

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo še v mestu Bodø na Norveškem. Otvoritvena slovesnost je dosegla vrhunec z ognjemetom, ki mu je sledil aplavz skoraj 20.000 ljudi.

Slovesnost v Bodøju je bila zelo uspešna, čeprav je mesto na začetku tedna zajelo močno neurje,” so navedli v sporočilu za javnost. V pristanišču mesta so občinstvu ponudili mešanico uprizoritvenih umetnosti, zvoka in svetlobe, ki se je končala z ognjemetom in aplavzom skoraj 20.000 ljudi.

Trenutno sem najsrečnejši človek na Norveškem. Imeli smo toliko težav, toliko negotovosti. To je bil naravnost fantastičen nastop in odlična izkušnja. Najlepša hvala vsem, ki so se v zadnjem tednu tako trdo spopadali z vremenom, s postavljanjem in večkratnim spuščanjem prireditvenih prostorov,” je po odprtju dejal direktor EPK-ja Bodø 2024 André Wallann Larsen.

Foto: Bodø2024/Martin Losvik

Bodø je prvi EPK severno od arktičnega kroga. Z več kot tisoč prireditvami v okviru EPK-ja 2024 želita mesto in okoliška pokrajina Nordland Evropi pokazati, da nimata samo osupljive arktične narave, ampak tudi privlačno kulturo. Organizatorji po poročanju nemške tiskovne agencije DPA upajo, da bo njihov program EPK 2024, ki so ga označili za najdaljšo zabavo na svetu, letos na sever Norveške privabil več kot 500.000 obiskovalcev.

Bodø 2024 velja za največji kulturni projekt, ki se bo zgodil na severu Norveške. V skladu s skandinavsko ozaveščenostjo želi mesto postati tudi najbolj trajnostni EPK doslej. V tem duhu bodo marca pripravili najbolj trajnostni koncert na svetu, ki so ga poimenovali Pure Music.

Rdeča nit programa so tudi Samiji, tam živeče staroselsko ljudstvo, kar se bo odražalo tako na otvoritveni slovesnosti kot tudi prvi teden v februarju, ko je na programu več dogodkov tako za odrasle kot za otroke, vključno z nacionalnim dnevom Samijev. Tega vsako leto zaznamujejo 6. februarja predvsem na Norveškem, Finskem, Švedskem in v Rusiji.

Foto: Bodø2024/Fredrik Stenbro

Velik dogodek na prostem je na programu tudi za poletni solsticij. Poimenovali so ga Midsummer madness, v okviru katerega bo mogoče 22. junija občudovati polnočno sonce. Ko bodo dnevi znova temnejši, bodo novembra in decembra v Nordlandu pripravili še prvi festival svetlobe.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Nove razstave v 2024: V Mestni galeriji Ljubljana skupinska kiparska razstava, Galerija Jakopič predstavlja retrospektivo Klavdija Slubana

Objavljeno

dne

Avtor

Galerija Jakopič v letošnjem letos pripravlja retrospektivo priznanega fotografa Klavdija Slubana, Mestna galerija Ljubljana med drugim razstave Roberta Černelča, Mladena Stropnika in Tomaža Furlana, Galerija Vžigalca pa se bo poklonila sceni Zasavja.

V Galeriji Jakopič bodo konec marca na ogled postavili približno sto del francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Pregledna razstava z naslovom Nekje drugje Tukaj bo predstavila tako Slubanova znana dela kot tista, ki jih lahko vidimo redko. Popeljala bo po vseh obdobjih fotografove kariere. Fotografije bodo razvrščene v poetičen estetsko-kontemplativen tok, ki ga je kuratorka razstave Marija Skočir zasnovala v dialogu z avtorjem. Ob razstavi bo izšla obsežna monografija, vsa razstavljena dela pa bo fotograf ob koncu projekta podaril zbirki MGML-a.

Foto: Klavdij Sluban

Konec septembra bo sledila razstava z delovnim naslovom Dokument/iranje, namenjena pa je sestavljanju in predstavitvi fotografskega zapisa obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covida-19 ter s protesti v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Kuratorja razstave, kustosinja MGML-a Julija Hoda in fotograf Metod Blejec, se bosta s številnimi sodelavci osredotočila na pomen fotografije za dokumentiranje in vrednotenje družbenih dogodkov v navedenem obdobju. V projektu bodo sodelovali fotografi različnih generacij, ki so redno spremljali dogajanje in tako zasnovali vsak svoj obsežen avtorski opus. Izbrane predstavljene fotografije bodo vključene tudi v katalog.

Razstavo Mladena Stropnika bodo odprli 23. maja in bo na ogled do 1. septembra. Foto: Mestna galerija Ljubljana

V Mestni galeriji Ljubljana lahko še do 11. februarja ujamete skupinsko razstavo So-obstoj, na kateri o civilizaciji in okolju razmišljajo Boris BejaMaja SmrekarUrša Vidic in Miha Godec. Konec februarja pa bodo odprli razstavo akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča, ki v svojem umetniškem delovanju združuje medij slikarstva, videoumetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja videoumetnosti, scenografije in scenaristike.

Tejka Pezdirc: Guba, 2023. Foto: Mestna galerija

Maja bodo s pregledno razstavo predstavili Mladena Stropnika, ki bo svoje delo postavil v dialog z ustvarjanjem Scotta LawrenceaAlice Conitz in Viktorja Bernika. Razstava bo zajela ključne Stropnikove projekte od leta 2000 dalje in vse do njegove najnovejše produkcije.
Septembra bodo odprli skupinsko kiparsko razstavo Različnosti, ki bo združila dela Tee Curk SortaTejke PezdircNatalije R. CrnčecMarka A. KovačičaZorana Srdiča JanežičaBoruta KorošcaKristine Rutar in Boštjana Perovška. Kot so zapisali ob razstavi, želijo s to predstaviti materialne različnosti sodobnega slovenskega kiparstva. Izbrane umetnice in umetniki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, ki ga razumejo kot dinamično in aktivno postavitev z možnostmi interpretacije.

Od leta se bodo decembra poslovili z deli Tomaža Furlana, ki deluje v polju videa, performansa, kiparstva, instalacij in knjige umetnika. V slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru se je uveljavil kot avtor, ki na satiričen način razkriva vedenjske vzorce človeka, izhajajoče iz posameznikove ujetosti v rutino in vlogo njegovega telesa v sodobni družbi. Pregledna razstava bo zajela ključne avtorjeve projekte, ki nastajajo od 90. let preteklega stoletja pa vse do njegove najnovejše produkcije.

Tomaž Furlan: Sejalec AIOV. Foto: Nika Gabrovšek

V Galeriji Vžigalica bodo v sodelovanju z umetnikom, aktivistom in podjetnikom Miho Artnakom pripravili razstavo Last. Ta se bo v času malikovanja zasebnega lastništva usmerila v preoblikovanje našega razumevanja pojma lastnine z inovativnim konceptom nemožnosti lastništva. Razstavo bodo odprli februarja.

V Vžigalici bodo že osmo leto pripravili tudi razstavni cikel Ljubljana se klanja Sloveniji, ki bo tokrat posvečena umetniškemu prizorišču Zasavja, ter razkrili umetniški potencial in kulturne vplive tamkajšnjih revirjev.

Last, 2023. Foto: The Miha Artnak

Svetlobna gverila na temo Transformacije
Letos bo polnoletnost dočakal festival Svetlobna gverila, ki bo potekal od konca maja do začetka septembra v koprodukciji s skupino Strip Core. Osrednja tema festivala bo Transformacija, v sklopu katere želijo raziskovati različne vidike svetlobne percepcije in transformacije. Poleg osrednje razstave v Galeriji Vžigalica pripravljajo še serijo postavitev na zunanjih površinah v njeni neposredni okolici, pa tudi drugje po Ljubljani.

Za november napovedujejo razstavo newyorškega umetnika Johna Feknerja, enega od pionirjev ulične umetnosti iz 70. let preteklega stoletja. Umetnikove korenine namreč segajo v Ljubljano, celo zelo blizu Galerije Vžigalica, v kateri se želi na stara leta predstaviti. Gre za drugo generacijo slovenske diaspore. Za Feknerja kot umetnika so koncepti spomina, zaznave in preoblikovanja ostali integralni deli njegovih ustvarjalnih raziskav skozi vso kariero.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Pokrajinski muzej Maribor praznuje 120 let obstoja

Objavljeno

dne

Na razstavi ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Maribor bodo na ogled tudi najstarejša znana fotografija Maribora, viseča ladijska postelja Wilhelma von Tegetthoffa in pečatnik Ulrika II. Mariborskega, ki so zaradi občutljivosti le redko na ogled.

Ob 120 letih izpostavljenih 120 predmetov
Pokrajinski muzej Maribor praznuje 120 let obstoja, kar so počastili z izdajo monografije in pripravo razstave, s katero bodo prikazali razvoj muzeja od projekta ljubiteljev dediščine do profesionalne ustanove, kot jo poznamo danes.

V monografiji z naslovom Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor so muzejski kustosi zbrali zadnja dognanja in raziskave o premični dediščini območij Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric, ki jih muzej pokriva. Knjigo je s fotografijami opremil Tom Jeseničnik, v njej pa je izpostavljenih tudi 120 predmetov iz muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja.

Posebej so tako predstavljeni predmeti prazgodovinskega vsakdanjika in obdobja življenja Rimljanov. Predmeti, pred kratkim izkopani na območju Piramide, ponazarjajo bivanje v srednjem veku, ohranjena premična dediščina mariborskega gradu s poudarkom na obdobju plemiške družine Khisl in gradivo iz plemiških dvorcev Hrastovec, Viltuš in Slovenska Bistrica pa pričajo o življenju plemiških družin.

V monografiji so poudarjeni tudi nekateri za Maribor pomembni posamezniki iz 19. stoletja, med njimi nadvojvoda Janez, mariborski župan Andreas Tappeiner, gospodarstvenik in kulturni delavec Roman Pachner, avstrijski general Wilhelm von Tegetthoff, duhovni oče slovenstva Anton Martin Slomšek ter uspešna gospodarstvenika Anton Kleinschuster in Ferdinand Potočnik ter drugi. Iz 20. stoletja sta predstavljena Rudolf Maister in razvoj tekstilne ter pohištvene industrije, so sporočili iz muzeja.

Razstava bo v Pokrajinskem muzeju Maribor na ogled od 2. decembra, na njej pa bo mogoče videti tudi sicer redko razstavljene predmete z območja 23 občin, ki jih muzej pokriva. Foto: http://maribor-pohorje.si/

Na ogled redko razstavljeni predmeti
Razstava, ki se osredotoča na profesionalno pot, ki jo je muzej skupaj s svojimi upravitelji in sodelavci prehodil v zadnjih 120 letih, bo od 2. decembra na ogled natančno eno leto, ob njej pa v muzeju vabijo tudi na ogled stalnih razstav, ki so jih ob obletnici dopolnili z izbranimi predmeti iz različnih muzejskih zbirk.

Na njej bo med gradivom iz 23 občin mogoče videti tudi predmete, ki so zaradi občutljivosti le redko na ogled, med drugim najstarejšo znano fotografijo Maribora iz leta 1848/1849 in visečo ladijsko posteljo, ki jo je uporabljal v Mariboru rojeni Wilhelm von Tegetthoff. Na ogled bodo tudi predmeti s posesti baronov Twicklov, lastnikov mariborskega gradu, posvetilne podobice vladarice Marije Terezije in princa Karla Lotarinškega, namenjene plemiški rodbini Brandis, pečatnik Ulrika II. Mariborskega ter igralna kocka iz srednjega veka.

Kustosi bodo ob predmetih še posebej poudarili njihove nekdanje lastnike, ki so v življenju in delovanju mesta in pokrajine pustili pomemben pečat na družbenem, gospodarskem ali političnem področju.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA3 tedni nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka...

Arhitektura3 tedni nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad,...

Arhitektura3 tedni nazaj

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in...

Arhitektura3 tedni nazaj

Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje. Daylight and Architecture je v...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso...

POPULARNO