Na razstavi ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Maribor bodo na ogled tudi najstarejša znana fotografija Maribora, viseča ladijska postelja Wilhelma von Tegetthoffa in pečatnik Ulrika II. Mariborskega, ki so zaradi občutljivosti le redko na ogled.

Ob 120 letih izpostavljenih 120 predmetov
Pokrajinski muzej Maribor praznuje 120 let obstoja, kar so počastili z izdajo monografije in pripravo razstave, s katero bodo prikazali razvoj muzeja od projekta ljubiteljev dediščine do profesionalne ustanove, kot jo poznamo danes.

V monografiji z naslovom Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor so muzejski kustosi zbrali zadnja dognanja in raziskave o premični dediščini območij Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric, ki jih muzej pokriva. Knjigo je s fotografijami opremil Tom Jeseničnik, v njej pa je izpostavljenih tudi 120 predmetov iz muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja.

Posebej so tako predstavljeni predmeti prazgodovinskega vsakdanjika in obdobja življenja Rimljanov. Predmeti, pred kratkim izkopani na območju Piramide, ponazarjajo bivanje v srednjem veku, ohranjena premična dediščina mariborskega gradu s poudarkom na obdobju plemiške družine Khisl in gradivo iz plemiških dvorcev Hrastovec, Viltuš in Slovenska Bistrica pa pričajo o življenju plemiških družin.

V monografiji so poudarjeni tudi nekateri za Maribor pomembni posamezniki iz 19. stoletja, med njimi nadvojvoda Janez, mariborski župan Andreas Tappeiner, gospodarstvenik in kulturni delavec Roman Pachner, avstrijski general Wilhelm von Tegetthoff, duhovni oče slovenstva Anton Martin Slomšek ter uspešna gospodarstvenika Anton Kleinschuster in Ferdinand Potočnik ter drugi. Iz 20. stoletja sta predstavljena Rudolf Maister in razvoj tekstilne ter pohištvene industrije, so sporočili iz muzeja.

Na ogled redko razstavljeni predmeti
Razstava, ki se osredotoča na profesionalno pot, ki jo je muzej skupaj s svojimi upravitelji in sodelavci prehodil v zadnjih 120 letih, bo od 2. decembra na ogled natančno eno leto, ob njej pa v muzeju vabijo tudi na ogled stalnih razstav, ki so jih ob obletnici dopolnili z izbranimi predmeti iz različnih muzejskih zbirk.

Na njej bo med gradivom iz 23 občin mogoče videti tudi predmete, ki so zaradi občutljivosti le redko na ogled, med drugim najstarejšo znano fotografijo Maribora iz leta 1848/1849 in visečo ladijsko posteljo, ki jo je uporabljal v Mariboru rojeni Wilhelm von Tegetthoff. Na ogled bodo tudi predmeti s posesti baronov Twicklov, lastnikov mariborskega gradu, posvetilne podobice vladarice Marije Terezije in princa Karla Lotarinškega, namenjene plemiški rodbini Brandis, pečatnik Ulrika II. Mariborskega ter igralna kocka iz srednjega veka.

Kustosi bodo ob predmetih še posebej poudarili njihove nekdanje lastnike, ki so v življenju in delovanju mesta in pokrajine pustili pomemben pečat na družbenem, gospodarskem ali političnem področju.

Uradno se bodo sicer 27. Dnevi poezije in vina z branjem pisma, ki ga Evropi tokrat piše angleški pesnik David Harsent, na Ptuju začeli v četrtek, festivalski dogodki pa se začenjajo že danes.

Častna gostja festivala sta litovski pesnik Eugenijus Ališanka in švicarska pesnica Ilma Rakusa. Slovenski avtor v fokusu je France Forstnerič. V programu prireditve, ki jo organizira založba Beletrina, gostuje letos 18 pesnic in pesnikov iz desetih držav, ki se bodo do nedelje družili tudi z izbranimi vinarji.

Prvo branje bo danes popoldne v Petanjcih, s posamičnimi dogodki pa bo festival zajel še Ljubljano, Krško, Ormož, Ljutomer, Dornavo, Potrno v Avstriji in Varaždin na Hrvaškem.

David Harsent v svojem pismu Evropo opozarja na okoljsko problematiko, pravzaprav govori o neki okoljski vojni, v kateri smo se že znašli, pa se tega sploh še ne zavedamo, pravi programska vodja festivala Kristina Kočan in ob tem spomni, da letošnja vsebina pisma sovpada s trenutnim dogajanjem v Sloveniji.

“Pismo Evropi je pomembno tudi zato, da vrne v javno rabo ta pesniški ali celo umetniški jezik. Pismo namreč objavijo številni mediji, tako tiskani kot spletni, distribuirano je tudi med evropske poslance in druge,” pove.

Pismo, ki ga bodo prebrali v četrtek ob 20.30 na Vrazovem trgu na Ptuju, kjer bo tudi osrednje dogajanje, po besedah programske vodje nagovarja Evropo in svet z namenom, da pesnik poudari najbolj aktualne, najbolj pereče zadeve, ki takrat vladajo v Evropi.

Namen odprtega pisma je, da ga dobijo vsi poslanci Evropskega parlamenta, praktično vsi odločevalci, zato da bi vendarle prišli v stik z drugim vidikom. V teh pismih si seveda želimo tudi klica, da bi se odločevalci prebudili in kaj spremenili. To je osnovni namen. Hkrati pa je namen tudi, da pismo razširimo po različnih medijih, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Objavi ga praktično celotna Evropa, bodisi v tiskanih medijih bodisi v spletnih različicah, da bi glas pesnika, ki je mogoče nekoliko drugačen glas, dosegel tudi širše bralstvo oziroma občinstvo.”

Pesnica Kristina Kočan, ki je tako nasledila idejnega očeta festivala Aleša Štegra, je ob predstavitvi festivalskega programa dejala, da je izbira gostujočih pesnikov in pesnic ponovno raznovrstna. “Pesniki so si različni med seboj, tako generacijsko, kulturno, družbeno, celo politično, in tudi njihove poetike so zelo raznorodne,” pravi.

Letos prihaja na festival 18 pesnikov in pesnic z vsega sveta. Med njimi so Joumana Haddad iz Libanona, Luljeta Lleshanaku iz Albanije, Maria Iljašenko in Petr Hruška iz Češke, Frank Baez iz Dominikanske republike in Lello Voce iz Italije. Letošnja kuratorka festivala je galicijska pesnica Yolanda Castano.

Po besedah Kristine Kočan je kuratorka izbrala nekaj res močnih žensk in njihovih poetik, saj se tudi sama ukvarja s položajem ženske v današnji družbi. “Po eni strani se mi zdi, da je šla zelo v to smer, po drugi strani pa je izbirala pesnike, ki predstavljajo poezijo na nekoliko drugačen način. To velja za italijanskega pesnika Lella Voceja, ki je performer in svojo poezijo pogosto povezuje z glasbo. Eden takih multidisciplinarnih je tudi pesnik iz Dominikanske republike Frank Baez. Predvidevam, da to kuratorko še posebej vznemirja, saj tudi sama rada predstavlja poezijo na najrazličnejše možne načine. Zdi se mi, da je pri svojem izboru šla v dve smeri.”

Poklon spregledanemu Francetu Forstneriču
Letošnji slovenski avtor v fokusu je pesnik, pisatelj in novinar France Forstnerič – ravno letos mineva 90 let od njegovega rojstva. “France Forstnerič je pomembno zaznamoval slovenski literarni prostor. Bil je morda celo nekoliko spregledan za časa svojega življenja, popolnoma neupravičeno, in tudi zato se mu želimo pokloniti,” pravi programska vodja festivala.
Dnevi poezije in vina bodo potekali v 17 krajih po Sloveniji, pa tudi v zamejstvu v Avstriji ter v Varaždinu na Hrvaškem.

Nekaj starega, nekaj novega
Med stalnicami festivala so Hude pokušnje!, ki prinašajo dialog med pesnikom in vinarjem, ter velika pesniška branja s koncerti. Po dveh letih znova uvajajo Vinski oltar, letos z uradnim festivalskim vinom, vsi glavni pesniški večeri pa bodo imeli istega moderatorja – letos bo to igralec Jurij Drevenšek.

Med novostmi je sklop dogodkov Kilometer poezije, na katerih bodo omogočali spoznavanje sveta poezije med hojo po mestu. Novost je tudi predstavitev videopoezije. “Nastala videodela niso zgolj ilustracija poezije, ampak vsi vključeni mediji, torej zvok, video in poezija, ustvarjajo neko novo večglasno govorico. Če je ta sinergija medijev uspešna, lahko računamo na neki poseben umetniški, pesniški vtis, ki ga takšno delo sproži pri gledalcih,” pravi koordinatorka in organizatorka kulturnih programov MKC-ja Maribor Petra Kolmančič, ki je s Heikom Strunkom opravila izbor prikazanih del.

Kristina Kočan vidi specifiko festivala predvsem v tem, da je zelo vpet v lokalno okolje in dogajanje. Domačini mu odprejo vrata svojih domov in dvorišč, kjer gostijo dogodke in pesnike, da celotno mesto zadiha s poezijo.

Poplave so v več krajih poškodovale tudi kulturno dediščino in druge kulturne objekte, kot so knjižnice, med njimi v Škofji Loki, Medvodah, Celju in Ravnah na Koroškem. Glede na razsežnosti poplav sicer na pristojnem ministrstvu predvidevajo, da je veliko večja od trenutno razpoložljivih podatkov. Bolnica Franja, ki jo je močno prizadelo neurje v sredini preteklega meseca, tokrat ni bila deležna dodatne škode.

Glede Partizanske bolnice Franje ni bilo na novo ugotovljenih poškodb, je potrdil direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač.

Kot so sporočili z ministrstva, so poplave na Gorenjskem poškodovale škofjeloško enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Knjižnico Medvode in Ravnikarjevo spominsko ureditev v Begunjah. V Begunjah na Gorenjskem je poškodovalo tudi Grad Katzenstein in obe pokopališči. V Volčjem potoku je nastala škoda v parku, med drugim na drevesih in pri parkovni opremi.

Tokrat je bila najbolj na udaru sortirnica, kjer je bilo razmočenih 32 škatel gradiva in trije ovoji. To gradivo so že odpeljali v škofjeloški hipermarket, kjer so ga začasno zamrznili in ga bodo pozneje postopoma konservirali. Sicer v škofjeloških arhivskih prostorih sledilo dolgotrajno osuševanje, zaradi česar bi zdaj med drugim potrebovali dodatne razvlažilce, pozneje bodo morali zamenjati tla, najverjetneje tudi pohištvo.

Sicer so poplave poškodovale tudi Špas teater v Mengšu, kjer je bilo poplavljenega kar tri četrtine mesta. Voda in blato sta uničila prostore gledališča. Čez konec tedna so v gledališču pripravili čistilno akcijo, je še navedlo ministrstvo za kulturo.

Zemeljski plaz je med drugim poškodoval muzejsko Idrijsko rudarsko hišo, kjer se je na zadnji del stavbe utrgalo približno sedem kubičnih metrov zemljine, ki so jo že v soboto v celoti odstranili. Še pred plazom so pravočasno iz hiše umaknili vso premično dediščino, s čimer so preprečili nadaljnjo škodo. V celoti pa je uničena drenaža ob hiši.

Idrijska rudarska hiša do nadaljnjega ostaja zaprta za obiskovalce. Zdaj bodo morali najprej počakati na razmere, ki bodo dopuščale varen pregled zemljine nad pobočjem hiše. Zemljina sicer trenutno nima vidnih premikov, a je dodatna težava, da je teren precej zaraščen, je še povedal direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač in dodal, da je govoriti o kakršni koli oceni škode trenutno preuranjeno.

Pri Partizanski bolnici Franji, ki jo je novo uničenje letos doletelo že v poplavah sredi julija, v tokratnih avgustovskih poplavah niso ugotovili novih poškodb. Je pa zdaj v pripravi natančen popis škode, ki naj bi bil končan do 26. avgusta, nato sledita priprava sanacijskega programa in iskanje finančne konstrukcije.

V Idriji predvidevajo, da bo obnova bolnice Franje zelo verjetno trajala vsaj toliko časa kot po neurju leta 2007, ko je vojna ujma odplavila skoraj celotno bolnico. Takrat je obnova tako spomeniškega območja bolnice kot zaledja trajala tri leta in stala dobra dva milijona evrov. Dražji del obnove takrat sta bila gradnja obeh zaplavnih pregrad, tako mrežaste kot dveh betonskih, in urejanje struge Čerinščice, predvidevajo, da bo enako tudi tokrat.

Ni še znano, koliko natančno bo stala nova celovita obnova bolnice Franje, prav tako še ni znano, saj morajo najprej dokončati natančen popis škode, je pa pričakovati, da bo znesek podoben kot po ujmi leta 2007. Kosmač je ob tem še opozoril, da so cene gradbenih storitev in gradbenega materiala zdaj bistveno višje kot v času prve obnove, saj so se samo v zadnjih dveh letih podražile za približno 30 odstotkov. Sicer je bilo že v preteklem mesecu napovedano, da Franja v tem letu ostaja zaprta za obiskovalce.

Iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka so sporočili, da je vodna ujma uničila krajevno knjižnico Poljane. Poplava je prizadela tudi Osrednjo knjižnico Mozirje, a ne v velikem obsegu, saj so poškodovani kletni prostori in spodnje police knjig. O enotah te knjižnice (Gornji Grad, Luče, Rečica ob Savinji, Nazarje, Ljubno) informacij do popoldneva še ni bilo. Vodna ujma je med drugim zelo ogrožala Knjižnico Medvode, ki je na sotočju Save in Sore. Naraščanje poplavnih vod se je ustavilo, tik preden bi te vdrle v notranjost knjižnice.

V Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu, eni izmed enot Knjižnice Domžale, je zaposlena tik pred začetkom poplave umaknila večino gradiva, ki je bilo na tleh. Škoda je v osrednjem prostoru tako nastala praktično le na opremi in elektroniki. V celoti pa je uničeno skladišče v kleti, kjer je bilo hranjeno knjižnično gradivo. Knjižnico so s pomočjo številnih prostovoljcev že skoraj povsem počistili. Težave na tem območju še naprej predstavljajo telekomunikacijske povezave, ki so na območju občine prekinjene. Ponovno naj bi jih vzpostavili v roku 10 dni. Ostale enote knjižnice škode niso utrpele. Poročajo pa, da so precej škode na svojih domovih utrpeli številni zaposleni, saj večinoma prihajajo na delo z območja Komende, Mengša, Trzina, Kamnika in Domžal.

Škoda tudi na Celjskem in Dolenjskem
V porečju Savinje so bili poškodovani središče Šoštanja in Mozirja ter staro mestno jedro Celja, ki so kot urbanistični spomeniki pod kulturno zaščito. V Celju je poplavilo tudi osrednjo knjižnico, a jim je veliko gradiva uspelo rešiti.

Na Dolenjskem je deževje poškodovalo več lokacij, kjer ima Dolenjski muzej Novo mesto svoje razstavne in depojske prostore, in sicer depo v Bršljinu, osrednji razstavni prostor v muzeju v Novem mestu in Jakčev dom v Novem mestu. Voda je predrla kritino na strehah, vendar muzejski predmeti niso utrpeli poškodb, so pokazali popoldanski podatki ministrstva.

V nekaterih muzejih in arhivih, kjer so glede na poplavne razmere pričakovali škodo, se to ni zgodilo, med drugim v Pokrajinskem muzeju in Zgodovinskem arhivu v Celju ter v Koroški galeriji likovnih umetnosti in Koroškem muzeju. V zadnjih dveh so s pomočjo zaposlenih in prostovoljcev uspeli zavarovati skupni depo v Pamečah pri Slovenj Gradcu.

“Za kakšne poškodbe gre in na koliko je ocenjena škoda, v tem trenutku še ni znano,” so zapisali na ministrstvu, kjer predvidevajo, da je veliko večja, kot so pokazale informacije, ki so jih zbrali do dopoldneva. Kot računajo, bo več znanega, ko se bodo razmere umirile in bodo zaposleni lahko dostopali do objektov in lokacij, ki so jih poplave prizadele.

Kot so še sporočili, so teren obiskali tudi konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vendar jih pri ugotavljanju stanja objektov kulturne dediščine še vedno precej ovirajo razmere. Tako denimo še nimajo podatkov za zgornjo Savinjsko dolino. Iz Črne na Koroškem pa sporočajo, da je bil pod vodo Plečnikov spomenik.

V Mariboru in okolici večjih posledic škode na objektih kulturne dediščine niso zaznali, podobno na Primorskem. Kako je v Sečoveljskih solinah, trenutno še ni znano.

Na večjih objektih, kot so Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana, škode ni. V SNG Opera in Balet Maribor pa so opazili zamakanje strehe.