Connect with us

KULTURA

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Objavljeno

dne

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru izpostavljene stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork.

Predstavitev pripravlja Javna agencija za knjigo (JAK) RS v sodelovanju s Centrom ilustracije. Razstavo sta oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica (Sara & Sara), ki sta za oblikovanje mobilne razstavne opreme, namenjene promociji slovenske ilustracije, prejeli prvo nagrado na festivalu Zagreb Design Week. Z njo sta se uvrstili tudi v širši izbor najboljših svetovnih interierjev na portalu Dezeen, so sporočili iz Centra ilustracije (zavod Divja misel), ki je organizator in producent razstave ilustracij v Frankfurtu.

Nagrajena deseterica ilustratorskih imen
Ob ilustracijah Zvonka Čoha, Maje Kastelic, Tomaža Lavriča, Polone Lovšin, Andreje Peklar, Lile Prap, Alenke Sottler, Damijana Stepančiča, Petra Škerla in Ane Zavadlav bodo na ogled tudi dela 32 avtoric in avtorjev iz širšega nabora. Razstavo spremlja katalog 66 avtoric in avtorjev, ki “priča o ustvarjalni živosti in pestrosti ustvarjalnih slogov sodobne slovenske ilustracije“. Avtorica besedil v katalogu je vizualna umetnica, ilustratorka, performerka in družbena kritičarka Samira Kentrić.

Render: Sara&Sara za Center ilustracije

Kaj naj bi sploh bila slovenska ilustracija
Kaj je slovenska ilustracija? Je ilustracija kot univerzalni jezik sploh lahko nacionalno opredeljena? Je na prostoru, ki ga danes poseljuje pretežno slovensko govoreča skupnost in šteje okoli dva milijona prebivalcev, kaj dovolj specifičnega, da bi zaznamovalo nekaj tako širokega, kot je polje ilustracije? Ali lahko zamejimo stilske vplive, pretočnost misli, čustev in izkušenj, ki ne priznavajo družbeno vzpostavljenih meja? Ali lahko določimo, kaj je tisto, kar naj bi bilo v ilustraciji slovenskega?” so vprašanja, s katerimi svoj zapis z naslovom Od slovenske ilustracije do ilustracije začne Kentrić.

Čigava dela bodo še šla v Frankfurt
Na razstavi bodo na ogled še dela naslednjih avtorjev in avtoric: Marta Bartolj, Marjanca Jemec Božič, Suzi Bricelj, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Ana Maraž, Eva Mlinar, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Gorazd Vahen, Huiqin Wang, Silvan Omerzu, Jelka Godec Schmidt, Milan Erič, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček, Matija Medved, Ciril Horjak, Luka Seme, Samira Kentrić, Maša P. Žmitek, Marija Nabernik, Trina Čuček Meršol, Aleš Sedmak, Zoran Smiljanić, Ivan Mitrevski, David Krančan in Miha Hančič.

Render: Sara&Sara za Center ilustracije

Majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža
Izbor avtorjev in avtoric ter njihovih stvaritev, ki bodo predstavljene na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, je opravil strokovni svet JAK-a. “Razstava predstavlja majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža, ki ga ustvarjamo ljudje, v univerzalnem jeziku ilustracije,” je v razstavnem katalogu še zapisala Samira Kentrić.

DEDIŠČINA

Ministrstvo za kulturo prirodoslovnemu muzeju namenilo začetna sredstva za nove prostore

Objavljeno

dne

Ministrstvo za kulturo je Prirodoslovnemu muzeju Slovenije namenilo dobrih 340.000 evrov za ureditev prostorskih aktov in strokovnih podlag za izgradnjo novih prostorov ob Večni poti. Kot so zapisali, je bil s tem narejen korak do novih sodobnih prostorov, kjer bodo postavili interaktivno razstavo o naravi Slovenije.

Za ureditev prostorskih aktov in strokovnih podlag za izgradnjo novih prostorov ob Večni poti je ministrstvo za kulturo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije namenilo 340.000 evrov. Kot so poudarili, bodo novi sodobni muzejski prostori namenjeni interaktivni razstavi o naravi Slovenije.

Z ureditvijo prostorskih aktov in strokovnih podlag bodo spremenili in dopolnili dokumentacijo, ki bo omogočala izgradnjo novega muzeja.

Po trenutnih ocenah naj bi muzej v prvi fazi obsegal približno 7700 kvadratnih metrov z možnostjo širitve. V sklopu izdelave prostorskega akta bodo izvedli tudi zazidalni preizkus in uskladili investicijske namere z nosilci urejanja prostora, so pojasnili na ministrstvu.

V načrtu sodobna razstava o naravi Slovenije
S tem so podprli prizadevanja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki želi uresničiti projekt novega muzeja v Biološkem središču. Medtem ko bo muzej z zgodovinskimi zbirkami ohranjal poslanstvo v osrednji muzejski zgradbi na Prešernovi cesti v središču Ljubljane, bo v novih prostorih ob Večni poti na ogled sodobna interaktivna razstava o naravi Slovenije.

Prostori v Biološkem središču nasproti Živalskega vrta Ljubljana bo na ogled interaktivna razstava o naravi Slovenije. Foto: Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Prirodoslovni muzej Slovenije v objektu na Prešernovi 20 domuje od leta 1888. Več desetletij je bila v načrtu gradnja nove muzejske stavbe v Biološkem središču pod Rožnikom. Leta 2020 se je ministrstvo za kulturo odločilo, da se prostorska stiska ne rešuje z novogradnjo, temveč z naložbo na Metelkovi 6. Leta 2022 je ta načrt padel v vodo. Leta 2023 je nato ministrstvo za kulturo priskrbelo sredstva za novo idejno rešitev novogradnje Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Biološkem središču v Ljubljani.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov

Objavljeno

dne

Mesec dni po odprtju letošnje Evropske prestolnice kulture je znano, koliko je stala slovesnost ob odprtju. Po poročanju Primorskih novic so Zavod GO! 2025 in PromoTurismoFVG ter v manjši meri občini skupno porabili približno dva milijona evrov. Od te vsote je slovenska stran plačala skoraj milijon.

Celodnevni dogodek z naslovom Od postaje do postaje je sooblikovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Povezal je pet glavnih in številna manjša prizorišča v Novi Gorici in Gorici ter ponudil množično čezmejno povorko v spremstvu pihalnih orkestrov od ene do druge železniške postaje s spremljevalnimi dogodki društev in ustvarjalcev po ulicah in trgih obeh mest. Vrhunca dogajanja sta bila prireditev na Trgu Evrope in umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja.

Foto: GO! 2025/Ana Rojc

Glavna financerja sta bila Zavod GO! 2025 na slovenski in PromoTurismoFVG, ki opravlja storitve za pokrajino Furlanijo – Julijsko krajino, na italijanski strani, obe občini sta prispevali manjši del.

Kot so neuradno izvedeli pri Primorskih novicah, je italijanska stran, ki je plačala dogajanja v Gorici in na Trgu Evrope, za vse skupaj odmerila dober milijon evrov.

Slovenska stran je plačala slab milijon evrov. V Zavodu GO! 2025 so pojasnili, da je bil proračun osrednje slovesnosti na trgu Edvarda Kardelja pred novogoriško občino in Bevkovem trgu nekaj manj kot 800.000 evrov, približno 150.000 evrov pa je šlo za honorarje nastopajočih. Med večjimi produkcijskimi stroški je skoraj 47.000 evrov stal podij za zavarovanje trave na prizorišču, postavitev odra je stala 44.000 evrov, projektorji za mapping 40.000 evrov, dodatno 24-urno varovanje pa 47.000 evrov.

Po “nepisanem pravilu” naj bi slovesnost pogoltnila deset odstotkov celotnega proračuna
Kot so še zapisali, ima Zavod GO! 2025 za obdobje petih let proračun približno 20 milijonov evrov, od tega za delovanje okvirno dva milijona. “Če velja v družini EPK nepisano pravilo, da stroški otvoritvene slovesnosti znesejo okoli deset odstotkov celotnega zneska proračuna, tedaj GO! 2025 lahko zatrdi, da mu je z veliko manj skupaj s partnerji uspelo pripraviti celodnevno prireditev, ki je v živo navdušila 50.000 obiskovalcev, z neposrednimi televizijskimi prenosi in javljanji s skupno več urami programa na dveh nacionalnih televizijah, RTV Slovenija in RAI, pa še veliko več gledalcev in gledalk. K temu lahko prištejemo še številne infrastrukturne investicije zaradi EPK, ki so za primerjavo že krepko presegle 200 milijonov vrednosti v obeh mestih in bodo v mestu ostale trajno tudi po odprtju,” so še zapisali v Zavodu GO! 2025.

Kako sta gospodarili lanski prestolnici?
Za primerjavo so podali tudi nekaj podatkov o EPK-ju lanskega leta. Bad Ischl je tako od 31 milijonov evrov vseh sredstev za delovanje porabil sedem milijonov, za uvodni spektakel, ki si ga je ogledalo približno 5500 obiskovalcev, pa približno 1,4 milijona evrov. Investicij v infrastrukturo ni bilo.

Estonski Tartu je imel skupno na voljo 26 milijonov sredstev in je za delovanje porabil malo manj kot tri milijone. Uvodni spektakel je stal približno 920.000 evrov in pritegnil več kot 10.000 obiskovalcev. Večjih naložb v infrastrukturo ni bilo.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

Objavljeno

dne

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba in z njo tudi najstarejša revija za otroke v Sloveniji “Ciciban” letos namreč zaznamujeta 80 let delovanja.

Jubilejno leto Mladinske knjige poteka pod sloganom Dobre zgodbe so večne, ki ga spremlja tudi jubilejni logotip, pri katerem so osmico spremenili v znak za neskončnost. Letos skladno z jubilejno zgodbo načrtujejo tudi jubilejni zbirki večnih zgodb za odrasle: Žive klasike, izbor največjih romanov vseh časov, in Večne misli, razkošno izdajo del slovitih mislecev od antike do danes.

Tudi 50 let Mačka Murija in 80 let Pike Nogavičke
V jubilejnem letu bodo najmlajše bralstvo razveselili z antologijo Štiri tačke, psi in mačke, zbirko zgodb in pesmic iz revije Ciciban ter slikanicami legendarnih knjižnih junakov, ob katerih so odraščale mnoge generacije pri nas. Med drugim načrtujejo izid jubilejnega Mačka Murija, ki letos slavi okroglih 50 let, in strip Pike Nogavičke, ki tako kot založba praznuje 80 let.

Tudi nekaj slovenskih avtorjev letos slavi osebne jubileje, ki jih bodo zaznamovali z izdajami zlatih knjig: Desa MuckLila Prap in Andrej Rozman – Roza bodo dopolnili 70 let, Slavko Pregl 80 let ter Mira Voglar 90 let. Pri založbi z domačimi ilustratorji pripravljajo tudi ekskluzivno jubilejno kolekcijo, pod katero se bo podpisala Maja Kastelic.

Mladinska knjiga na Gosposku ulici v Mariboru na posnetku iz leta 1946. Foto: Mladinska knjiga

Založbin jubilej bo zaznamovala tudi množica dogodkov in spremljevalnih dejavnosti. V knjigarnah Mladinske knjige bodo med drugim pripravili serijo malce drugačnih literarno-pogovornih dogodkov z znanimi Slovenci, na turnejo po Sloveniji pa se bo podal priljubljeni maček Muri. Osrednje praznovanje z jubilejno obarvano slovesno podelitvijo Levstikovih nagrad bo maja.

Dogajanje za najmlajše načrtujejo tudi v okviru 2. Festivala izvirne slovenske slikanice, nekoliko starejše otroke in najstnike pa bodo še naprej spodbujali k razmišljanju s PIL-ovo Veselo šolo in bralnim klubom za mlade #knjigebrat. V Mladinski knjigi pa tudi v tem letu ne bodo pozabili na ranljive skupine in bodo pozornost namenili tudi dobrodelnim dejavnostim.

Voščila nekaterih avtorjev ob založbinem jubileju
Andrej Rozman – Roza
, je poudaril, da vse, kar napiše za otroke, “gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (…) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje. In založbi ob njenem jubileju želim, da bi pomagala spraviti tisto, kar se v njih skriva, na svetlo še mnogim literarnim in likovnim talentom.

Prva številka revije za otroke Ciciban je izšla septembra 1945. Revija je v najboljših letih presegla tudi naklado 100.000 izvodov. Foto: Mladinska knjiga

Lila Prap, ki z Mladinsko knjigo sodeluje leta 1986, je zapisala: “Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice. A moj čisto prvi urednik, ki me je navdušil za sodelovanje z Mladinsko knjigo, je bil Božo Kos, čigar duhovite ilustracije sem občudovala že v osnovni šoli. Še vedno hranim njegovo pismo, ki mi je bilo dolga leta motivacija za nadaljnje ustvarjanje.

Renata Salecl se je s svojim zapisom vrnila v mladostniška leta: “Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig. Navdušena sem bila nad svojo modro izbiro, mama pa veliko manj. Od takrat naprej sva čevlje kupovali skupaj. Mama je skrbela, da so bile ob glavi, polni idej, tudi noge suhe.

Aleš Berger je pobrskal po spominu: “Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča in da sem hkrati tudi sam popisal ne le enega njenih listov.

Draga Mladinska knjiga, čestitam ti ob visokem jubileju, si 80-letnica, a si še vedno mlada po srcu in viziji, sicer ne bi bila Mladinska knjiga, ampak Starinska. Zahvaljujem se vsem urednicam in urednikom, čudovitim vodnikom po nelahkih poteh nastajanja knjig. Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je zapisala Saša Pavček.

David Zupančič pa je založbi zaželel: “Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran. (…) Pa vse najboljše za rojstni dan!

Nadaljuj z branjem
TURIZEM1 dan nazaj

Tudi Kope se oblikujejo v celoletno turistično destinacijo

V zadnjih petih letih že 26 milijonov evrov naložb, letos sledijo še nove investicije v bazen, velnes in največji kolesarski...

GRADNJA2 dneva nazaj

Ljubljana bo dobila spomenik slovenske osamosvojitve

Objavljen je arhitekturni natečaj za postavitev spomenika na Trgu republike Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) je objavilo projektni, enostopenjski...

ZAKONODAJA2 dneva nazaj

Odločba gradbene inšpekcije na Hrvaškem pretresa kamping industrijo

So mobilne hišice res gradbeni objekti?Na otoku Murter je hrvaška gradbena inšpekcija sprejela odločitev, ki je sprožila val odzivov v...

Dizajn5 dni nazaj

Zaključek 19. Evropskega oblikovalskega festivala

Domači oblikovalci prejeli srebrno Evropsko oblikovalsko nagrado S podelitvijo Evropskih oblikovalskih nagrad v Grand hotelu Union so organizatorji včeraj sklenili...

GRADNJA7 dni nazaj

Napovedane spremembe gradbenega zakona: hitrejši postopki in več fleksibilnosti

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavilo predlog novega gradbenega zakona, s katerim želi skrajšati postopke, poenostaviti legalizacijo starejših...

DOGODKI1 teden nazaj

Evropski oblikovalski festival Ljubljano postavil na zemljevid oblikovanja

Organizatorji Evropskega oblikovalskega festivala (EDF) – Evropsko oblikovalsko združenje (EDF), Fundacija Brumen in Mednarodni svet za oblikovanje (ICoD) – so...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Povezani v ohranjanju dediščine: Z vstopnico za Divje babe pomagate bolnici Franja

Zavod za turizem Cerkno bo od vsake prodane vstopnice za Arheološki park Divje babe en evro namenil za obnovo Partizanske...

GRADNJA1 teden nazaj

JUB praznuje 150-letnico in z nagradno igro podarja JUBIZOL fasado

Podjetje JUB, ki je naš najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv ter je na domačem in tujih tržiščih prepoznaven tudi kot...

Uncategorized1 teden nazaj

Poznoantična oklepa iz Kranja – izjemna arheološka dragocenost

V starem mestnem jedru Kranja so arheologi leta 2005 pod plastjo ruševin odkrili izjemno redko najdbo – dva skoraj v...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Trije novi razpisi za zeleni prehod – tudi za samostojne hranilnike

V okviru prehoda na obnovljive vire energije Slovenija do začetka poletja napoveduje tri nove razpise, ki bodo usmerjeni v elektrifikacijo...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.