Connect with us

KULTURA

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Objavljeno

dne

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru izpostavljene stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork.

Predstavitev pripravlja Javna agencija za knjigo (JAK) RS v sodelovanju s Centrom ilustracije. Razstavo sta oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica (Sara & Sara), ki sta za oblikovanje mobilne razstavne opreme, namenjene promociji slovenske ilustracije, prejeli prvo nagrado na festivalu Zagreb Design Week. Z njo sta se uvrstili tudi v širši izbor najboljših svetovnih interierjev na portalu Dezeen, so sporočili iz Centra ilustracije (zavod Divja misel), ki je organizator in producent razstave ilustracij v Frankfurtu.

Nagrajena deseterica ilustratorskih imen
Ob ilustracijah Zvonka Čoha, Maje Kastelic, Tomaža Lavriča, Polone Lovšin, Andreje Peklar, Lile Prap, Alenke Sottler, Damijana Stepančiča, Petra Škerla in Ane Zavadlav bodo na ogled tudi dela 32 avtoric in avtorjev iz širšega nabora. Razstavo spremlja katalog 66 avtoric in avtorjev, ki “priča o ustvarjalni živosti in pestrosti ustvarjalnih slogov sodobne slovenske ilustracije“. Avtorica besedil v katalogu je vizualna umetnica, ilustratorka, performerka in družbena kritičarka Samira Kentrić.

Render: Sara&Sara za Center ilustracije

Kaj naj bi sploh bila slovenska ilustracija
Kaj je slovenska ilustracija? Je ilustracija kot univerzalni jezik sploh lahko nacionalno opredeljena? Je na prostoru, ki ga danes poseljuje pretežno slovensko govoreča skupnost in šteje okoli dva milijona prebivalcev, kaj dovolj specifičnega, da bi zaznamovalo nekaj tako širokega, kot je polje ilustracije? Ali lahko zamejimo stilske vplive, pretočnost misli, čustev in izkušenj, ki ne priznavajo družbeno vzpostavljenih meja? Ali lahko določimo, kaj je tisto, kar naj bi bilo v ilustraciji slovenskega?” so vprašanja, s katerimi svoj zapis z naslovom Od slovenske ilustracije do ilustracije začne Kentrić.

Čigava dela bodo še šla v Frankfurt
Na razstavi bodo na ogled še dela naslednjih avtorjev in avtoric: Marta Bartolj, Marjanca Jemec Božič, Suzi Bricelj, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Ana Maraž, Eva Mlinar, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Gorazd Vahen, Huiqin Wang, Silvan Omerzu, Jelka Godec Schmidt, Milan Erič, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček, Matija Medved, Ciril Horjak, Luka Seme, Samira Kentrić, Maša P. Žmitek, Marija Nabernik, Trina Čuček Meršol, Aleš Sedmak, Zoran Smiljanić, Ivan Mitrevski, David Krančan in Miha Hančič.

Render: Sara&Sara za Center ilustracije

Majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža
Izbor avtorjev in avtoric ter njihovih stvaritev, ki bodo predstavljene na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, je opravil strokovni svet JAK-a. “Razstava predstavlja majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža, ki ga ustvarjamo ljudje, v univerzalnem jeziku ilustracije,” je v razstavnem katalogu še zapisala Samira Kentrić.

KULTURA

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

Objavljeno

dne

Avtor

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti. Izjave so bile prvi Pogačarjev “delegiran performans”.

Razstava, s katero P.A.R.A.S.I.T.E zaznamuje 30 let svojega delovanja, bo predstavila tudi istoimensko, jubilejno publikacijo muzeja sodobne umetnosti. Izjave P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti, so bile izvorno postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi prevpraševale strategije moči, ki jih izvajajo lokalni umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space in je sestavljen iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med letoma 1995 in 2009.

Civilisti postanejo umetniki performansa
Javno akcijo so spremljala natančna navodila, kako naj dogodek poteka. Izveden je bil štirikrat konec junija in v začetku julija 2021. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev, so pojasnili v muzeju sodobne umetnosti.

Kaj je novi parazitizem?
Tega je, kot so spomnili, Pogačar ustanovil leta 1990 in ga oktobra 1993 z izdajo javnega manifesta preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti, je bil tako eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih.

V muzeju P.A.R.A.S.I.T.E., ki ga je ustanovil leta 1993, se Pogačar osredinja na nedoločenosti in transformacije v družbenih sistemih. Zanimajo ga področja paralelne ekonomije, neo-enokolonializma, samoorganiziranja urbanih manjšin, arhitekture naredi-sam, transformacije javnega prostora in podobno. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art

Ob 30-letnici delovanja muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. je izšla istoimenska publikacija, ki jo je uredil Pogačar. Vključuje celovito vizualno dokumentacijo najpomembnejših akcij in posegov ter teoretični besedili Suzane Milevske in Igorja Zabela o presečišču med izobraževalnim, institucionalnim in umetniškim vidikom Pogačarjevega dela. Omenjeno publikacijo bodo predstavili tudi ob razstavi v New Yorku, ki jo bo pospremil še pogovor med Tadejem Pogačarjem in kustosinjo razstave Suzano Milevsko.

Tadej Pogačar (1960) je mednarodno priznan umetnik. Končal je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, pozneje novega institucionalizma. Prve intervencije v muzeje kažejo specifično naravo umetnikovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvijo. Je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc. Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah v Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki. Ena od njegovih najvidnejših javnih projektov sta Kralji ulice in CODE:RED, ki je doživel tudi mednarodni uspeh.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Objavljeno

dne

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo še v mestu Bodø na Norveškem. Otvoritvena slovesnost je dosegla vrhunec z ognjemetom, ki mu je sledil aplavz skoraj 20.000 ljudi.

Slovesnost v Bodøju je bila zelo uspešna, čeprav je mesto na začetku tedna zajelo močno neurje,” so navedli v sporočilu za javnost. V pristanišču mesta so občinstvu ponudili mešanico uprizoritvenih umetnosti, zvoka in svetlobe, ki se je končala z ognjemetom in aplavzom skoraj 20.000 ljudi.

Trenutno sem najsrečnejši človek na Norveškem. Imeli smo toliko težav, toliko negotovosti. To je bil naravnost fantastičen nastop in odlična izkušnja. Najlepša hvala vsem, ki so se v zadnjem tednu tako trdo spopadali z vremenom, s postavljanjem in večkratnim spuščanjem prireditvenih prostorov,” je po odprtju dejal direktor EPK-ja Bodø 2024 André Wallann Larsen.

Foto: Bodø2024/Martin Losvik

Bodø je prvi EPK severno od arktičnega kroga. Z več kot tisoč prireditvami v okviru EPK-ja 2024 želita mesto in okoliška pokrajina Nordland Evropi pokazati, da nimata samo osupljive arktične narave, ampak tudi privlačno kulturo. Organizatorji po poročanju nemške tiskovne agencije DPA upajo, da bo njihov program EPK 2024, ki so ga označili za najdaljšo zabavo na svetu, letos na sever Norveške privabil več kot 500.000 obiskovalcev.

Bodø 2024 velja za največji kulturni projekt, ki se bo zgodil na severu Norveške. V skladu s skandinavsko ozaveščenostjo želi mesto postati tudi najbolj trajnostni EPK doslej. V tem duhu bodo marca pripravili najbolj trajnostni koncert na svetu, ki so ga poimenovali Pure Music.

Rdeča nit programa so tudi Samiji, tam živeče staroselsko ljudstvo, kar se bo odražalo tako na otvoritveni slovesnosti kot tudi prvi teden v februarju, ko je na programu več dogodkov tako za odrasle kot za otroke, vključno z nacionalnim dnevom Samijev. Tega vsako leto zaznamujejo 6. februarja predvsem na Norveškem, Finskem, Švedskem in v Rusiji.

Foto: Bodø2024/Fredrik Stenbro

Velik dogodek na prostem je na programu tudi za poletni solsticij. Poimenovali so ga Midsummer madness, v okviru katerega bo mogoče 22. junija občudovati polnočno sonce. Ko bodo dnevi znova temnejši, bodo novembra in decembra v Nordlandu pripravili še prvi festival svetlobe.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Nove razstave v 2024: V Mestni galeriji Ljubljana skupinska kiparska razstava, Galerija Jakopič predstavlja retrospektivo Klavdija Slubana

Objavljeno

dne

Avtor

Galerija Jakopič v letošnjem letos pripravlja retrospektivo priznanega fotografa Klavdija Slubana, Mestna galerija Ljubljana med drugim razstave Roberta Černelča, Mladena Stropnika in Tomaža Furlana, Galerija Vžigalca pa se bo poklonila sceni Zasavja.

V Galeriji Jakopič bodo konec marca na ogled postavili približno sto del francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Pregledna razstava z naslovom Nekje drugje Tukaj bo predstavila tako Slubanova znana dela kot tista, ki jih lahko vidimo redko. Popeljala bo po vseh obdobjih fotografove kariere. Fotografije bodo razvrščene v poetičen estetsko-kontemplativen tok, ki ga je kuratorka razstave Marija Skočir zasnovala v dialogu z avtorjem. Ob razstavi bo izšla obsežna monografija, vsa razstavljena dela pa bo fotograf ob koncu projekta podaril zbirki MGML-a.

Foto: Klavdij Sluban

Konec septembra bo sledila razstava z delovnim naslovom Dokument/iranje, namenjena pa je sestavljanju in predstavitvi fotografskega zapisa obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covida-19 ter s protesti v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Kuratorja razstave, kustosinja MGML-a Julija Hoda in fotograf Metod Blejec, se bosta s številnimi sodelavci osredotočila na pomen fotografije za dokumentiranje in vrednotenje družbenih dogodkov v navedenem obdobju. V projektu bodo sodelovali fotografi različnih generacij, ki so redno spremljali dogajanje in tako zasnovali vsak svoj obsežen avtorski opus. Izbrane predstavljene fotografije bodo vključene tudi v katalog.

Razstavo Mladena Stropnika bodo odprli 23. maja in bo na ogled do 1. septembra. Foto: Mestna galerija Ljubljana

V Mestni galeriji Ljubljana lahko še do 11. februarja ujamete skupinsko razstavo So-obstoj, na kateri o civilizaciji in okolju razmišljajo Boris BejaMaja SmrekarUrša Vidic in Miha Godec. Konec februarja pa bodo odprli razstavo akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča, ki v svojem umetniškem delovanju združuje medij slikarstva, videoumetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja videoumetnosti, scenografije in scenaristike.

Tejka Pezdirc: Guba, 2023. Foto: Mestna galerija

Maja bodo s pregledno razstavo predstavili Mladena Stropnika, ki bo svoje delo postavil v dialog z ustvarjanjem Scotta LawrenceaAlice Conitz in Viktorja Bernika. Razstava bo zajela ključne Stropnikove projekte od leta 2000 dalje in vse do njegove najnovejše produkcije.
Septembra bodo odprli skupinsko kiparsko razstavo Različnosti, ki bo združila dela Tee Curk SortaTejke PezdircNatalije R. CrnčecMarka A. KovačičaZorana Srdiča JanežičaBoruta KorošcaKristine Rutar in Boštjana Perovška. Kot so zapisali ob razstavi, želijo s to predstaviti materialne različnosti sodobnega slovenskega kiparstva. Izbrane umetnice in umetniki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, ki ga razumejo kot dinamično in aktivno postavitev z možnostmi interpretacije.

Od leta se bodo decembra poslovili z deli Tomaža Furlana, ki deluje v polju videa, performansa, kiparstva, instalacij in knjige umetnika. V slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru se je uveljavil kot avtor, ki na satiričen način razkriva vedenjske vzorce človeka, izhajajoče iz posameznikove ujetosti v rutino in vlogo njegovega telesa v sodobni družbi. Pregledna razstava bo zajela ključne avtorjeve projekte, ki nastajajo od 90. let preteklega stoletja pa vse do njegove najnovejše produkcije.

Tomaž Furlan: Sejalec AIOV. Foto: Nika Gabrovšek

V Galeriji Vžigalica bodo v sodelovanju z umetnikom, aktivistom in podjetnikom Miho Artnakom pripravili razstavo Last. Ta se bo v času malikovanja zasebnega lastništva usmerila v preoblikovanje našega razumevanja pojma lastnine z inovativnim konceptom nemožnosti lastništva. Razstavo bodo odprli februarja.

V Vžigalici bodo že osmo leto pripravili tudi razstavni cikel Ljubljana se klanja Sloveniji, ki bo tokrat posvečena umetniškemu prizorišču Zasavja, ter razkrili umetniški potencial in kulturne vplive tamkajšnjih revirjev.

Last, 2023. Foto: The Miha Artnak

Svetlobna gverila na temo Transformacije
Letos bo polnoletnost dočakal festival Svetlobna gverila, ki bo potekal od konca maja do začetka septembra v koprodukciji s skupino Strip Core. Osrednja tema festivala bo Transformacija, v sklopu katere želijo raziskovati različne vidike svetlobne percepcije in transformacije. Poleg osrednje razstave v Galeriji Vžigalica pripravljajo še serijo postavitev na zunanjih površinah v njeni neposredni okolici, pa tudi drugje po Ljubljani.

Za november napovedujejo razstavo newyorškega umetnika Johna Feknerja, enega od pionirjev ulične umetnosti iz 70. let preteklega stoletja. Umetnikove korenine namreč segajo v Ljubljano, celo zelo blizu Galerije Vžigalica, v kateri se želi na stara leta predstaviti. Gre za drugo generacijo slovenske diaspore. Za Feknerja kot umetnika so koncepti spomina, zaznave in preoblikovanja ostali integralni deli njegovih ustvarjalnih raziskav skozi vso kariero.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI2 tedna nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO