Connect with us

KULTURA

Javno pismo mariborskih kulturnikov: gre za kratkotrajno gašenje požara in rešitev

Objavljeno

dne

Predstavniki v Mariboru delujočih kulturnih društev in zavodov so v javnem pismu mestnim svetnikom opozorili, da vodstvo mestne občine ne spoštuje sicer dobrodošlih sklepov junijske seje.

Na tej seji je mestni svet na predlog svetniških skupin SDS, Gibanja Svoboda, Liste kolesarjev in pešcev ter Levice izglasoval zahtevo za takojšnjo izdajo končnih odločb za sofinanciranje programov na področju športa, kulture, mladine in sociale v zneskih, kot so potrjeni v letošnjem občinskem proračunu.

Izvršna veja oblasti ignorira odločitve mestnega sveta
Kulturniki so se v svojem zapisu svetnikom zahvalili za predlagana dopolnila in posledično sprejete sklepe, s katerimi so po njihovem mnenju pokazali razumevanje za pomen socialnih, mladinskih, kulturnih in športnih vsebin za prebivalce štajerske prestolnice. Svetnikom so se zahvalili tudi za to, da se zavedajo svoje velike odgovornosti.

Nadalje so jih obvestili, da se je vodstvo občine v nasprotju z njihovimi sklepi odločilo za izdajo začasnih odločb z znižanimi sredstvi za mladinske programe. Organizacije morajo anekse z navedenimi znižanimi zneski podpisati v osmih dneh, če sploh želijo prejeti kakšna sredstva. A prejemniki sredstev poudarjajo, da to dejanje terja odziv, morda tudi pravni, saj je po njihovem nedopustno, da izvršna veja oblasti ignorira odločitve mestnega sveta kot vrhovnega odločevalskega organa občine. Take poteze župana postajajo grožnja razmejitvi vej oblasti in morda celo demokraciji kot taki, so dodali v pismu.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pred dnevi v izjavi za javnost napovedala, da bo ministrstvo letos izjemoma dofinanciralo sredstva za javne občinske zavode. Foto: STA

Sponzorstvo in donacije ne smejo biti rešitev
Po mnenju kulturnikov v negotovosti ostajajo tudi organizacije s področja sociale in športa, ki se še zmeraj spopadajo z znižanjem sredstev, ne glede na sklepe, ki jih je sprejel in potrdil mestni svet, ter zneske, ki ostajajo v proračunu, sprejetem konec aprila.

V javnem pismu ob tem opozarjajo še, da sponzorska in donatorska sredstva nikakor ne smejo biti rešitev za omenjene vsebine, saj te ne morejo biti odvisne od dobre volje premožnih ljudi ali podjetij, še posebej zato ne, ker gre za področja občega dobrega. Prav tako po njihovem mnenju ni sprejemljivo, da bi sponzorji in donatorji, ki nimajo nobenih strokovnih kompetenc in znanja, presojali kakovost omenjenih vsebin.

Svetnike so zato pozvali, da kljub prihajajočim dopustom budno spremljajo razvoj razmer v tem letu in naredijo vse, da v proračunu za leto 2024 sredstva na omenjenih postavkah ne bodo znižana in da bodo upoštevani temeljni postulati demokracije.

Pekarna Magdalenske mreže v Mariboru. Foto: Aleks Horvat

Zgolj kratkotrajno gašenje požara
Tudi iz dogovora ministrice za kulturo Aste Vrečko in mariborskega župana Saše Arsenoviča za izredno financiranje javnih zavodov, tj. 290.000 evrov, gre sklepati, da so finančne razmere v Mariboru zelo resne. S tem dogovorom je zagotovljeno nadaljnje 100-odstotno financiranje vseh projektov in ne le 80-odstotno, kot so napovedovali na MOM-u.

Podpisniki javnega pisma opozarjajo še, da kljub odločitvi ministrstva, da sofinancira javne zavode na področju kulture – pod pogojem, da občina sofinancira kulturne programe in projekte nevladnih organizacij v višini, kot je bilo to določeno v pogodbah in razpisih – gre zgolj za kratkotrajno gašenje požara in nikakor ne za rešitev, ki bila lahko dolgoročno vzdržna.

KULTURA

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

Objavljeno

dne

Avtor

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti. Izjave so bile prvi Pogačarjev “delegiran performans”.

Razstava, s katero P.A.R.A.S.I.T.E zaznamuje 30 let svojega delovanja, bo predstavila tudi istoimensko, jubilejno publikacijo muzeja sodobne umetnosti. Izjave P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti, so bile izvorno postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi prevpraševale strategije moči, ki jih izvajajo lokalni umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space in je sestavljen iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med letoma 1995 in 2009.

Civilisti postanejo umetniki performansa
Javno akcijo so spremljala natančna navodila, kako naj dogodek poteka. Izveden je bil štirikrat konec junija in v začetku julija 2021. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev, so pojasnili v muzeju sodobne umetnosti.

Kaj je novi parazitizem?
Tega je, kot so spomnili, Pogačar ustanovil leta 1990 in ga oktobra 1993 z izdajo javnega manifesta preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti, je bil tako eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih.

V muzeju P.A.R.A.S.I.T.E., ki ga je ustanovil leta 1993, se Pogačar osredinja na nedoločenosti in transformacije v družbenih sistemih. Zanimajo ga področja paralelne ekonomije, neo-enokolonializma, samoorganiziranja urbanih manjšin, arhitekture naredi-sam, transformacije javnega prostora in podobno. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art

Ob 30-letnici delovanja muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. je izšla istoimenska publikacija, ki jo je uredil Pogačar. Vključuje celovito vizualno dokumentacijo najpomembnejših akcij in posegov ter teoretični besedili Suzane Milevske in Igorja Zabela o presečišču med izobraževalnim, institucionalnim in umetniškim vidikom Pogačarjevega dela. Omenjeno publikacijo bodo predstavili tudi ob razstavi v New Yorku, ki jo bo pospremil še pogovor med Tadejem Pogačarjem in kustosinjo razstave Suzano Milevsko.

Tadej Pogačar (1960) je mednarodno priznan umetnik. Končal je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, pozneje novega institucionalizma. Prve intervencije v muzeje kažejo specifično naravo umetnikovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvijo. Je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc. Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah v Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki. Ena od njegovih najvidnejših javnih projektov sta Kralji ulice in CODE:RED, ki je doživel tudi mednarodni uspeh.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Objavljeno

dne

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo še v mestu Bodø na Norveškem. Otvoritvena slovesnost je dosegla vrhunec z ognjemetom, ki mu je sledil aplavz skoraj 20.000 ljudi.

Slovesnost v Bodøju je bila zelo uspešna, čeprav je mesto na začetku tedna zajelo močno neurje,” so navedli v sporočilu za javnost. V pristanišču mesta so občinstvu ponudili mešanico uprizoritvenih umetnosti, zvoka in svetlobe, ki se je končala z ognjemetom in aplavzom skoraj 20.000 ljudi.

Trenutno sem najsrečnejši človek na Norveškem. Imeli smo toliko težav, toliko negotovosti. To je bil naravnost fantastičen nastop in odlična izkušnja. Najlepša hvala vsem, ki so se v zadnjem tednu tako trdo spopadali z vremenom, s postavljanjem in večkratnim spuščanjem prireditvenih prostorov,” je po odprtju dejal direktor EPK-ja Bodø 2024 André Wallann Larsen.

Foto: Bodø2024/Martin Losvik

Bodø je prvi EPK severno od arktičnega kroga. Z več kot tisoč prireditvami v okviru EPK-ja 2024 želita mesto in okoliška pokrajina Nordland Evropi pokazati, da nimata samo osupljive arktične narave, ampak tudi privlačno kulturo. Organizatorji po poročanju nemške tiskovne agencije DPA upajo, da bo njihov program EPK 2024, ki so ga označili za najdaljšo zabavo na svetu, letos na sever Norveške privabil več kot 500.000 obiskovalcev.

Bodø 2024 velja za največji kulturni projekt, ki se bo zgodil na severu Norveške. V skladu s skandinavsko ozaveščenostjo želi mesto postati tudi najbolj trajnostni EPK doslej. V tem duhu bodo marca pripravili najbolj trajnostni koncert na svetu, ki so ga poimenovali Pure Music.

Rdeča nit programa so tudi Samiji, tam živeče staroselsko ljudstvo, kar se bo odražalo tako na otvoritveni slovesnosti kot tudi prvi teden v februarju, ko je na programu več dogodkov tako za odrasle kot za otroke, vključno z nacionalnim dnevom Samijev. Tega vsako leto zaznamujejo 6. februarja predvsem na Norveškem, Finskem, Švedskem in v Rusiji.

Foto: Bodø2024/Fredrik Stenbro

Velik dogodek na prostem je na programu tudi za poletni solsticij. Poimenovali so ga Midsummer madness, v okviru katerega bo mogoče 22. junija občudovati polnočno sonce. Ko bodo dnevi znova temnejši, bodo novembra in decembra v Nordlandu pripravili še prvi festival svetlobe.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Nove razstave v 2024: V Mestni galeriji Ljubljana skupinska kiparska razstava, Galerija Jakopič predstavlja retrospektivo Klavdija Slubana

Objavljeno

dne

Avtor

Galerija Jakopič v letošnjem letos pripravlja retrospektivo priznanega fotografa Klavdija Slubana, Mestna galerija Ljubljana med drugim razstave Roberta Černelča, Mladena Stropnika in Tomaža Furlana, Galerija Vžigalca pa se bo poklonila sceni Zasavja.

V Galeriji Jakopič bodo konec marca na ogled postavili približno sto del francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Pregledna razstava z naslovom Nekje drugje Tukaj bo predstavila tako Slubanova znana dela kot tista, ki jih lahko vidimo redko. Popeljala bo po vseh obdobjih fotografove kariere. Fotografije bodo razvrščene v poetičen estetsko-kontemplativen tok, ki ga je kuratorka razstave Marija Skočir zasnovala v dialogu z avtorjem. Ob razstavi bo izšla obsežna monografija, vsa razstavljena dela pa bo fotograf ob koncu projekta podaril zbirki MGML-a.

Foto: Klavdij Sluban

Konec septembra bo sledila razstava z delovnim naslovom Dokument/iranje, namenjena pa je sestavljanju in predstavitvi fotografskega zapisa obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covida-19 ter s protesti v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Kuratorja razstave, kustosinja MGML-a Julija Hoda in fotograf Metod Blejec, se bosta s številnimi sodelavci osredotočila na pomen fotografije za dokumentiranje in vrednotenje družbenih dogodkov v navedenem obdobju. V projektu bodo sodelovali fotografi različnih generacij, ki so redno spremljali dogajanje in tako zasnovali vsak svoj obsežen avtorski opus. Izbrane predstavljene fotografije bodo vključene tudi v katalog.

Razstavo Mladena Stropnika bodo odprli 23. maja in bo na ogled do 1. septembra. Foto: Mestna galerija Ljubljana

V Mestni galeriji Ljubljana lahko še do 11. februarja ujamete skupinsko razstavo So-obstoj, na kateri o civilizaciji in okolju razmišljajo Boris BejaMaja SmrekarUrša Vidic in Miha Godec. Konec februarja pa bodo odprli razstavo akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča, ki v svojem umetniškem delovanju združuje medij slikarstva, videoumetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja videoumetnosti, scenografije in scenaristike.

Tejka Pezdirc: Guba, 2023. Foto: Mestna galerija

Maja bodo s pregledno razstavo predstavili Mladena Stropnika, ki bo svoje delo postavil v dialog z ustvarjanjem Scotta LawrenceaAlice Conitz in Viktorja Bernika. Razstava bo zajela ključne Stropnikove projekte od leta 2000 dalje in vse do njegove najnovejše produkcije.
Septembra bodo odprli skupinsko kiparsko razstavo Različnosti, ki bo združila dela Tee Curk SortaTejke PezdircNatalije R. CrnčecMarka A. KovačičaZorana Srdiča JanežičaBoruta KorošcaKristine Rutar in Boštjana Perovška. Kot so zapisali ob razstavi, želijo s to predstaviti materialne različnosti sodobnega slovenskega kiparstva. Izbrane umetnice in umetniki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, ki ga razumejo kot dinamično in aktivno postavitev z možnostmi interpretacije.

Od leta se bodo decembra poslovili z deli Tomaža Furlana, ki deluje v polju videa, performansa, kiparstva, instalacij in knjige umetnika. V slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru se je uveljavil kot avtor, ki na satiričen način razkriva vedenjske vzorce človeka, izhajajoče iz posameznikove ujetosti v rutino in vlogo njegovega telesa v sodobni družbi. Pregledna razstava bo zajela ključne avtorjeve projekte, ki nastajajo od 90. let preteklega stoletja pa vse do njegove najnovejše produkcije.

Tomaž Furlan: Sejalec AIOV. Foto: Nika Gabrovšek

V Galeriji Vžigalica bodo v sodelovanju z umetnikom, aktivistom in podjetnikom Miho Artnakom pripravili razstavo Last. Ta se bo v času malikovanja zasebnega lastništva usmerila v preoblikovanje našega razumevanja pojma lastnine z inovativnim konceptom nemožnosti lastništva. Razstavo bodo odprli februarja.

V Vžigalici bodo že osmo leto pripravili tudi razstavni cikel Ljubljana se klanja Sloveniji, ki bo tokrat posvečena umetniškemu prizorišču Zasavja, ter razkrili umetniški potencial in kulturne vplive tamkajšnjih revirjev.

Last, 2023. Foto: The Miha Artnak

Svetlobna gverila na temo Transformacije
Letos bo polnoletnost dočakal festival Svetlobna gverila, ki bo potekal od konca maja do začetka septembra v koprodukciji s skupino Strip Core. Osrednja tema festivala bo Transformacija, v sklopu katere želijo raziskovati različne vidike svetlobne percepcije in transformacije. Poleg osrednje razstave v Galeriji Vžigalica pripravljajo še serijo postavitev na zunanjih površinah v njeni neposredni okolici, pa tudi drugje po Ljubljani.

Za november napovedujejo razstavo newyorškega umetnika Johna Feknerja, enega od pionirjev ulične umetnosti iz 70. let preteklega stoletja. Umetnikove korenine namreč segajo v Ljubljano, celo zelo blizu Galerije Vžigalica, v kateri se želi na stara leta predstaviti. Gre za drugo generacijo slovenske diaspore. Za Feknerja kot umetnika so koncepti spomina, zaznave in preoblikovanja ostali integralni deli njegovih ustvarjalnih raziskav skozi vso kariero.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA19 ur nazaj

Deceuninck, proizvajalec PVC profilov, je lansiral kalkulator za enostavnejše in učinkovitejše merjenje ogljičnega odtisa

Deceuninck, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev PVC profilov za okna in vrata, je v skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu poslovanju...

RAZSTAVA1 dan nazaj

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega...

OBLIKOVANJE2 dneva nazaj

AJM prejel prestižno German Innovation Award 2024

Mednarodno priznanje za inovacijo AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z...

Uncategorized3 dnevi nazaj

Martina Vovk imenovana za novo direktorico Moderne galerije

Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija...

GRADNJA3 dnevi nazaj

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav  iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj...

Materiali4 dnevi nazaj

WC sistem, ki varčuje z vodo

Varčevanje z vodo: ste kdaj razmišljali o stranišču? Ko gre za varčevanje z vodo v zasebnih gospodinjstvih, mnogi pomislijo na...

Arhitektura1 teden nazaj

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

UMETNOST1 teden nazaj

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik...

DOGODKI2 tedna nazaj

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični...

BIVANJE3 tedni nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

POPULARNO