Približno leto dni po začetku obnovitvenih del Notranjskega muzeja Postojna si je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ogledala potek del na eni ključnih kulturnih ustanov regije. Prenovo bodo v muzeju izkoristili tudi za novo postavitev vsebine muzeja.

Notranjski muzej Postojna, ena ključnih kulturnih ustanov regije, ki hrani dragoceno kulturno in naravno dediščino, ponovno nadgrajuje svoje prostore in vsebine. Septembra 2023 so se namreč začela obnovitvena dela v okviru projekta »Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije«. Projekt, vreden 2.1 milijona evrov, je v domeni Občine Postojna in Zavoda Znanje Postojna in se izvaja ob finančni podpori Ministrstva za kulturo, iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Poleg obsežnih obnovitvenih del, katerih cilj je zagotoviti dolgoživost stavbe ter zaščititi dragocene eksponate, bodo prenovljene in na novo postavljene tudi vsebine muzeja. 

Investicijo si je včeraj ob prisotnosti postojnskega župana Igorja Marentiča, direktorice Zavoda Znanje Postojna Tatjane Hvala in vodje Notranjskega muzeja Tine Poljšak, ogledala tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Ministrica je bila  seznanjena s poslanstvom Notranjskega muzeja, trenutnimi projektnimi aktivnostmi ter deli, predvsem pa z učinki in doprinosi, ki jih bo imel projekt v lokalnem in tudi nacionalnem prostoru.

Trenutne projektne aktivnosti

Streha muzeja je kazala znake obrabe in poškodb, kar je zahtevalo takojšnje ukrepanje. Izvajalci del obnove ostrešja bodo postopoma odstranili obstoječe strešnike, podeskali streho, jo prekrili s folijo, namestili nove letve in jo nato na novo prekrili z ustreznimi materiali. S temi ukrepi bodo zagotovili, da bo streha trajno zaščitena pred vremenskimi vplivi. Dela so v polnem teku in naj bi bila zaključena do septembra 2024.

Poleg prenove strehe pa se vzporedno zaključujejo tudi gradbena dela v zunanjih oglednih depojih in kleti. Klet, ki jo je nujno potrebno dodatno statično sanirati, bo po končani obnovi zagotavljala varno in stabilno okolje za muzejsko delo. V prihodnje pa se bo klet preoblikovala v prostor z izjemnim razstavnim potencialom, kar bo obiskovalcem ponudilo še bogatejšo muzejsko izkušnjo.

Pomemben del projekta predstavlja tudi urejanje okolice muzeja, ki bo dodalo dvorišču muzejski čar z novim zunanjim razstavnim prostorom. Nova ureditev bo obiskovalcem omogočila, da si ogledajo razstave tudi na prostem. Zunanji razstavni prostor bo namenjen predstavljanju večjih eksponatov in instalacij, kar bo omogočilo še bolj pestro in privlačno predstavitev muzejskih zbirk.

Eden izmed ključnih delov projekta NOO je tudi vzpostavitev oglednih depojev, kjer bo osrednja tema razstav gibanje. Depoji bodo obiskovalcem omogočili vpogled v muzej kot živo institucijo, kjer se dediščina ne samo shranjuje, temveč tudi aktivno raziskuje in interpretira. Poleg notranjih razstavnih prostorov bo zunaj muzeja postavljen lapidarij, kjer bodo razstavljeni kamniti spomeniki in kostne breče.

V muzeju se hkrati intenzivno pripravljajo tudi novi koncepti za razstavne prostore v kleti, ki bodo del družinskega muzeja. Ta nova vsebina bo še posebej namenjena družinam, saj bodo razstave prilagojene otrokom in mladim, z interaktivnimi in izobraževalnimi vsebinami, ki bodo spodbujale raziskovanje in učenje.

Velik pomen v muzeju pripisujejo tudi promociji in širjenju svoje ponudbe. Pripravljajo se načrti za novo muzejsko trgovino z izdelki, ki bodo povezani z muzejskimi zbirkami, ter spletno trgovino, ki bo omogočila dostop do teh izdelkov širšemu občinstvu. Poleg tega bodo organizirani muzejski dogodki za različne ciljne skupine, kar bo omogočilo, da muzej postane še bolj vključujoč in še bolj dostopen obiskovalcem.

Notranjski muzej Postojna s temi prizadevanji postavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj in utrjuje svoj položaj kot osrednja kulturna institucija v regiji. S celovito prenovo strehe, urejanjem okolice ter razvojem novih razstavnih vsebin in promocijskih strategij si prizadeva, da bo še naprej služil kot varuh kulturne in naravne dediščine, hkrati pa privabljal nove generacije obiskovalcev.

Nova Gorica se bo v prvem tednu septembra tradicionalno prelevila v Mesto knjige. Deveta edicija goriškega knjižnega festivala in sejma, ki se bo odvila med 2. in 7. septembrom, prinaša širok nabor gostujočih imen in vznemirljiv izbor pogovorov, branj ter glasbenih nastopov na Delpinovi ulici in v čudovitem ambientu tamkajšnje Knjigarne kavarne Maks.

Osrednje festivalsko dogajanje se posveča ideji poglabljanja v študije spomina, ki so na območju, kjer festival poteka, še posebej razvite. Na festivalu bodo organizatorji ponudili prostor za razmislek o žanru memoarjev, biografij in avtobiografij, hkrati pa tudi o prenosu, dediščini, spomenikih in tvorjenju uradnih zgodovin.

Varuhi spomina kulture in naroda
Kot je pojasnil vodja programa festivala Miha Kosovel, se tudi letos obeta bogata bera gostujočih avtorjev. Ob tem je izpostavil Dušana Šarotarja, ki se v svojih delih ukvarja s skritim spominom judovske skupnosti v Prekmurju, Marka Pogačarja, poeta in popotnika, ki opisuje svoje spomine do glasbe in potovanj, in Marka Vidojkovića, ki se na kritičen način dotika interpretacije zgodovine v sodobni Srbiji. Ob tem Kosovel izpostavlja tudi Mohamada Abdula Munema, ki se kot begunec dotika svojega dojemanja begunstva in spomina na rojstni kraj v Siriji.

Kosovel je spomnil še na pogovor o strahu pred spominjanjem, o čemer bodo v sredo, 4. septembra, ob 19. uri spregovorili Natka Badurina, Anja Medved in Borut Klabjan, ter na pomemben pogovor o socialističnih spomenikih, ki se z Beti Žirovc in Luko Skansijem obeta naslednji petek, 6. septembra, prav tako ob 19. uri.

V Kosovelovo rodno Sežano z vlakom
Del programa letošnjega festivala je sicer namenjen stoletnici prve konstruktivistične razstave na Slovenskem in 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Slednjemu bodo namenili zadnji dan festivala, ko bodo med drugim organizirali z literarnim vlakom organizirali celodnevni izlet po poteh Srečka Kosovela s postankom v Sežani in zadnjo postajo v Vilenici.

Že tradicionalno bo festival Mesto knjige spremljal tudi sejem. Ta bo potekal od torka do petka na Delpinovi ulici, ki jo bodo zaradi tega zaprli. Na sejmu pričakujejo 22 založb. Dodatno ponudbo namerava obiskovalcem ponuditi tudi Knjigarna kavarna Maks.

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti. Izjave so bile prvi Pogačarjev “delegiran performans”.

Razstava, s katero P.A.R.A.S.I.T.E zaznamuje 30 let svojega delovanja, bo predstavila tudi istoimensko, jubilejno publikacijo muzeja sodobne umetnosti. Izjave P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti, so bile izvorno postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi prevpraševale strategije moči, ki jih izvajajo lokalni umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space in je sestavljen iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med letoma 1995 in 2009.

Civilisti postanejo umetniki performansa
Javno akcijo so spremljala natančna navodila, kako naj dogodek poteka. Izveden je bil štirikrat konec junija in v začetku julija 2021. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev, so pojasnili v muzeju sodobne umetnosti.

Kaj je novi parazitizem?
Tega je, kot so spomnili, Pogačar ustanovil leta 1990 in ga oktobra 1993 z izdajo javnega manifesta preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti, je bil tako eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih.

Ob 30-letnici delovanja muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. je izšla istoimenska publikacija, ki jo je uredil Pogačar. Vključuje celovito vizualno dokumentacijo najpomembnejših akcij in posegov ter teoretični besedili Suzane Milevske in Igorja Zabela o presečišču med izobraževalnim, institucionalnim in umetniškim vidikom Pogačarjevega dela. Omenjeno publikacijo bodo predstavili tudi ob razstavi v New Yorku, ki jo bo pospremil še pogovor med Tadejem Pogačarjem in kustosinjo razstave Suzano Milevsko.

Tadej Pogačar (1960) je mednarodno priznan umetnik. Končal je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, pozneje novega institucionalizma. Prve intervencije v muzeje kažejo specifično naravo umetnikovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvijo. Je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc. Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah v Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki. Ena od njegovih najvidnejših javnih projektov sta Kralji ulice in CODE:RED, ki je doživel tudi mednarodni uspeh.