GRADNJA
Kulturni center Rotovž – novo srce Maribora
Knjižnica, galerija in kino, ki jih bo vključeval nastajajoči mariborski kulturni Center Rotovž, bodo po besedah podžupana Gregorja Reichenberga osnovni gradniki novega kulturnega središča štajerske prestolnice.
Center Rotovž, ki ga bodo dokončali v prihodnjem letu, bo novo srce mesta, je še dejal mariborski podžupan Gregor Reichenberg. “Hiša kulture” bo na nekdanjem Rotovškem trgu pod eno streho združevala vsebine knjižnice, razstavišča za vizualno umetnost, mestnega kina ter drugih interdisciplinarnih in medgeneracijskih programov. Šlo bo za prostor druženja, odprt za vse, s prepletanjem različnih programov. Treba bo tudi najti ustrezno poimenovanje za novi kulturni center, saj ta še nima končnega imena. Kot je še dejal podžupan, si želijo, da pri tem sodeluje tudi javnost.

Vizija sodobnega kulturnega središča
Do leta 2026 bo Maribor dobil sodoben kulturni center, ki bo pod eno streho združeval knjižnico, umetnostno galerijo, mestni kino ter večnamenske prostore za različne generacije in ustvarjalne prakse. Po besedah podžupana Gregorja Reichenberga bo Center Rotovž postal »novo srce mesta« – odprt, vključujoč in namenjen povezovanju ljudi skozi kulturo.

Arhitektura v službi skupnosti
Center bo umeščen na nekdanji Rotovški trg, kjer bo zgrajen celovit javni objekt z več programskimi enotami. Med ključnimi cilji projekta je preplet umetniških, izobraževalnih in družabnih funkcij, kar bo omogočilo nastanek sodobnega kulturnega vozlišča, primerljivega z evropskimi standardi.
Direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM), Simona Vidmar Čelik, poudarja, da ne gre le za arhitekturni projekt, temveč za skupnostno investicijo. Novi prostori bodo omogočili razstavo stalne zbirke UGM, uresničevanje mednarodnih programov in razvoj novih umetniških praks.

Sodobna knjižnica kot prostor druženja
Na zahodni strani trga bo postavljena nova osrednja enota Mariborske knjižnice. Po besedah direktorja Klemna Brvarja sodobne knjižnice niso več le kraji za izposojo knjig, temveč postajajo prostori zadrževanja in vključevanja širše skupnosti.
Knjižnica bo razpolagala z naprednimi prostori, kot so pravljična soba s kulturno dediščino, snemalni studio za podkaste in ustvarjalnica z usmeritvijo v trajnost. V povezavi z drugimi programi znotraj centra se obetajo tudi nova sodelovanja in nadgradnja obstoječih dejavnosti.
Mestni kino in odprtost za ustvarjalce
Pomembna pridobitev bo tudi mestni oz. art kino za nekomercialne vsebine, ki bo prvi tovrstni v Mariboru. Vodja urada za kulturo in mladino Nina Kirbiš izpostavlja, da je to pomemben korak k vzpostavitvi filmske dejavnosti kot javne službe.
Center bo odprt tudi za neodvisno ustvarjalno sceno. Kuratorka Irena Borić in režiser Rok Predin poudarjata pomen lokalnih umetnikov, ki bodo prostor napolnili z vsebino. Center bo poleg tega namenjen tudi različnim generacijam, kulturnim združenjem in javnosti, ki naj sodeluje tudi pri poimenovanju samega objekta.

Kulturni turizem in urbana revitalizacija
Direktor Zavoda za turizem Maribor, Jure Struc, ocenjuje, da ima Rotovž ogromen turistični potencial, podobno kot Muzej sodobne umetnosti v Gradcu. Arheolog Marko Mele je izpostavil, da je lahko kulturna infrastruktura odločilen dejavnik za prepoznavnost mesta na mednarodni ravni.
Župan Saša Arsenovič dodaja, da bo Center Rotovž dostopen z vseh štirih strani, načrtovana pa je tudi izgradnja garažne hiše pod Glavnim trgom.

Financiranje in organizacija
Izgradnja kompleksa je trenutno ocenjena na 40 milijonov evrov, zatem bo treba zagotoviti še sredstva za vzdrževanje in program. Po Arsenovičevih besedah tega ne more v celoti kriti občinski proračun. Tudi zato župan od uporabnikov Rotovža pričakuje, da bodo znali vsebine tudi tržiti in potem ta denar vlagati nazaj v programe. V občinskem proračunu za leto 2026 je za vsebine Rotovža rezerviranih 340.000 evrov. Poleg tega so povečali sredstva za knjižnico in UGM, s čimer skupna programska sredstva za Rotovž znašajo okoli pol milijona evrov. Predvidena je ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo povezoval vse vsebine v Rotovžu ter skrbel za skupne prostore, prav tako so predvidene nove zaposlitve.
GRADNJA
Ljubljana potrdila gradnjo dveh pomembnih razvojnih projektov
Ljubljanski mestni svet je na redni seji podprl dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za novo poslovno-stanovanjsko stolpnico v Šiški. Objekt, ki bo stal na križišču Celovške ceste in Gospodinjske ulice, bo z višino skoraj 60 metrov pomembno zaznamoval eno ključnih mestnih vpadnic in nadaljeval postopno preobrazbo tega dela mesta.
Projekt razvija podjetje C-Tower prek družbe Smart Property, ki je v lasti bolgarskih investitorjev. Na območju današnjega površinskega parkirišča je predvidena gradnja približno 80 stanovanj ter poslovnih prostorov, namenjenih storitvenim, trgovskim in drugim dejavnostim.

Nov poudarek v mestni veduti Šiške
Načrtovana stolpnica predstavlja enega vidnejših posegov v severozahodnem delu Ljubljane. Lokacija ob Celovški cesti že danes velja za pomembno prometno in poslovno os, nova stavba pa bo s svojo višino in mešanim programom dodatno okrepila urban značaj območja.
Razprava na mestnem svetu se je med drugim dotaknila vprašanj prometne ureditve, parkirnih zmogljivosti, vpliva na osončenje okoliških objektov ter širših učinkov zgostitve pozidave. Nekateri svetniki so opozorili na potrebo po večji transparentnosti strokovnih podlag s področja mobilnosti, hrupa, komunalne infrastrukture in vplivov na bivalno okolje.
Kljub pomislekom je mestni svet projekt podprl, s čimer je omogočil nadaljevanje postopkov za realizacijo ene vidnejših novogradenj v tem delu prestolnice.

Športni park Črnuče bogatejši za dvorano za padel
Zeleno luč je dobila tudi novela akta o javno-zasebnem partnerstvu za projekt Športni park Črnuče. Ključna novost je razširitev projekta z novo športno dvorano za padel, šport, ki v zadnjih letih doživlja hitro rast priljubljenosti po vsej Evropi.
Na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da širitev projekta omogoča učinkovitejšo izrabo zemljišč, dopolnjuje športno ponudbo mesta in izboljšuje dolgoročno ekonomsko vzdržnost investicije. Športni park naj bi tako postal pomembno rekreacijsko središče za prebivalce severnega dela Ljubljane.
Del razprave se je nanašal tudi na postopek sprejemanja sprememb, pri čemer so nekateri svetniki opozorili na pomen vključevanja lokalne skupnosti in javne razprave pri večjih prostorskih projektih.
Prostorski razvoj ostaja ena ključnih tem Ljubljane
Sprejete odločitve potrjujejo, da Ljubljana nadaljuje razvoj tako stanovanjskih kot športno-rekreacijskih vsebin. Medtem ko bo nova stolpnica v Šiški pomembno vplivala na podobo ene najprometnejših mestnih vpadnic, bo širitev Športnega parka Črnuče prispevala k razvoju sodobne športne infrastrukture in večji dostopnosti rekreacijskih površin za prebivalce.
Oba projekta odražata širši trend preoblikovanja mestnega prostora, kjer se povečana potreba po stanovanjih, storitvah in kakovostni javni infrastrukturi vse bolj prepleta z vprašanji trajnostnega urbanega razvoja in kakovosti bivanja.
GRADNJA
Nova Fakulteta za strojništvo: sodoben kampus znanja v vrednosti 160 milijonov evrov
»Nova stavba Fakultete za strojništvo bo stičišče vrhunskega znanja, raziskovanja in inovacij. Z njo bomo naši akademski skupnosti zagotovili pogoje, primerljive z najboljšimi univerzami v Evropi,« je ob podpisu pogodbe o financiranju poudaril rektor Univerze v Ljubljani. Gradnja enega največjih visokošolskih projektov pri nas se bo začela letos, zaključek pa je predviden v treh letih. V nadaljevanju predstavljamo trenutno stanje in načrtovano podobo nove fakultete.
Podpis pogodbe za enega največjih infrastrukturnih projektov
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič sta podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje in vzpostavitve raziskovalne infrastrukture Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Projekt, vreden 160 milijonov evrov, sodi med največje infrastrukturne in raziskovalne naložbe zadnjih let. Financiranje bo zagotovljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Brdo kot novo tehnološko univerzitetno središče
Fakulteta se bo iz sedanje lokacije v središču Ljubljane, kjer deluje v neposredni bližini Filozofske fakultete, preselila na Brdo. To območje se postopno razvija v pomembno univerzitetno vozlišče na področju tehnike in tehnologije, saj tam že delujejo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Biotehniška fakulteta. Selitev bo dodatno okrepila interdisciplinarno sodelovanje in povezovanje med sorodnimi področji.
Nove fakultetne stavbe že letos
»Poleg finančnih virov so kakovostni infrastrukturni pogoji ključni za razvoj visokošolskega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela,« je ob podpisu poudaril minister Igor Papič. Univerza v Ljubljani bo že letos pridobila dve novi stavbi, saj se zaključujeta novogradnji Medicinske in Veterinarske fakultete. V prihodnjih letih se jima bosta pridružili še nova Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo.


Pogoji za razvoj, primerljivi z evropskim vrhom
Rektor Gregor Majdič je izpostavil, da nova stavba ne bo le arhitekturna pridobitev, temveč predvsem prostor, namenjen razvoju vrhunskega znanja. »Z novo infrastrukturo bomo ustvarili pogoje, ki so primerljivi z najboljšimi evropskimi univerzami, hkrati pa bomo okrepili svojo vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi družbe,« je poudaril.

Načrtovani novi študentski domovi
Ob tem je minister Papič skupaj s predstavniki Družbe za svetovanje in upravljanje podpisal tudi pismo o nameri za gradnjo novega študentskega doma v Ljubljani. Predviden objekt bo stal ob Dunajski cesti, v bližini Fakultete za družbene vede, Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete, ter bo zagotavljal približno 500 dodatnih postelj.
V pripravi je tudi projekt novega študentskega doma na Roški, kjer načrtujejo okoli 380 postelj. Zadnji študentski dom v Ljubljani je bil sicer zgrajen leta 2006, zato nove kapacitete predstavljajo pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev študentov.

GRADNJA
Hitra cesta na Koroškem: potrjen prostorski načrt za odsek Slovenj Gradec–Dravograd
Vlada je sprejela državni prostorski načrt za odsek hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom na severnem delu tretje razvojne osi. Gre za pomemben korak k vzpostavitvi sodobne prometne povezave, ki bo prispevala k policentričnemu razvoju države, večji decentralizaciji, gospodarski rasti in izboljšani prometni varnosti, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
Država z danes potrjenim dokumentom načrtuje skoraj 12 kilometrov dolgo štiripasovno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda ter naprej proti meji z občino Ravne na Koroškem. Načrt vključuje tudi dvopasovno navezovalno cesto med Otiškim Vrhom in zahodnim delom Dravograda ter dvopasovno obvozno cesto po južnem in vzhodnem robu mesta.
S sprejetjem prostorskega načrta se za severni odsek Slovenj Gradec–Dravograd zaključuje ena najzahtevnejših faz umeščanja v prostor, hkrati pa se odpirajo možnosti za nadaljnje priprave na gradnjo, so po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu.
Ob tem je civilna iniciativa opozarjala na potrebo po zaščiti kmetijskih zemljišč ter vključevanju predlogov lokalnih prebivalcev, zato je pozivala k preložitvi odločanja o prostorskem načrtu.

Na severnem delu tretje razvojne osi sicer že poteka gradnja 17,5 kilometra dolgega odseka med Velenjem in priključkom Slovenj Gradec jug, ki naj bi bil dokončan do jeseni 2029. Za približno 14 kilometrov dolg odsek med avtocesto pri Šentrupertu in Velenjem Dars še pridobiva gradbeno dovoljenje, medtem ko se zadnji del trase – od Dravograda proti Ravnam na Koroškem, Prevaljam in Holmcu ob meji z Avstrijo – še umešča v prostor.
Na ministrstvu so ob tem poudarili, da vzporedno potekajo tudi aktivnosti na južnem delu tretje razvojne osi. Srednji odsek med Celjem in Novim mestom je trenutno v fazi študije variant, ki obravnava možne trase, njihove vplive na okolje in izvedljivost ter predstavlja podlago za nadaljnje prostorske odločitve in pripravo na gradnjo.
Tretja razvojna os po navedbah ministrstva sodi med štiri največje infrastrukturne projekte aktualne vlade.
-
Arhitektura2 meseca nazajNadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
-
Slovenija2 meseca nazajDEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajSlovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPlečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta
-
PREDSTAVITVE1 mesec nazajSME EnterPRIZE nagrajuje podjetja, ki jim je mar za družbo in okolje
-
Arhitektura1 mesec nazajPrenovljena Natalijina hiša v Štanjelu oživlja dediščino Maksa Fabianija
-
ZAKONODAJA1 mesec nazajKako urediti dostopnost objekta brez večjih gradbenih posegov?
-
PREDSTAVITEV1 mesec nazajGeberit Aniara: nove umivalniške rešitve za vsako kopalnico

