Connect with us

GRADNJA

Kulturni center Rotovž – novo srce Maribora

Objavljeno

dne

Knjižnica, galerija in kino, ki jih bo vključeval nastajajoči mariborski kulturni Center Rotovž, bodo po besedah podžupana Gregorja Reichenberga osnovni gradniki novega kulturnega središča štajerske prestolnice.

Center Rotovž, ki ga bodo dokončali v prihodnjem letu, bo novo srce mesta, je še dejal mariborski podžupan Gregor Reichenberg. “Hiša kulture” bo na nekdanjem Rotovškem trgu pod eno streho združevala vsebine knjižnice, razstavišča za vizualno umetnost, mestnega kina ter drugih interdisciplinarnih in medgeneracijskih programov. Šlo bo za prostor druženja, odprt za vse, s prepletanjem različnih programov. Treba bo tudi najti ustrezno poimenovanje za novi kulturni center, saj ta še nima končnega imena. Kot je še dejal podžupan, si želijo, da pri tem sodeluje tudi javnost.

Avla knjižnice. Vizualizacija: Rok Žnidaršič, Medprostor.

Vizija sodobnega kulturnega središča

Do leta 2026 bo Maribor dobil sodoben kulturni center, ki bo pod eno streho združeval knjižnico, umetnostno galerijo, mestni kino ter večnamenske prostore za različne generacije in ustvarjalne prakse. Po besedah podžupana Gregorja Reichenberga bo Center Rotovž postal »novo srce mesta« – odprt, vključujoč in namenjen povezovanju ljudi skozi kulturo.

Osrednja dvorana. Vizualizacija: Rok Žnidaršič, Medprostor.

Arhitektura v službi skupnosti

Center bo umeščen na nekdanji Rotovški trg, kjer bo zgrajen celovit javni objekt z več programskimi enotami. Med ključnimi cilji projekta je preplet umetniških, izobraževalnih in družabnih funkcij, kar bo omogočilo nastanek sodobnega kulturnega vozlišča, primerljivega z evropskimi standardi.

Direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM), Simona Vidmar Čelik, poudarja, da ne gre le za arhitekturni projekt, temveč za skupnostno investicijo. Novi prostori bodo omogočili razstavo stalne zbirke UGM, uresničevanje mednarodnih programov in razvoj novih umetniških praks.

Vzdolžni prerez centra. Vizualizacija: Rok Žnidaršič, Medprostor.

Sodobna knjižnica kot prostor druženja

Na zahodni strani trga bo postavljena nova osrednja enota Mariborske knjižnice. Po besedah direktorja Klemna Brvarja sodobne knjižnice niso več le kraji za izposojo knjig, temveč postajajo prostori zadrževanja in vključevanja širše skupnosti.

Knjižnica bo razpolagala z naprednimi prostori, kot so pravljična soba s kulturno dediščino, snemalni studio za podkaste in ustvarjalnica z usmeritvijo v trajnost. V povezavi z drugimi programi znotraj centra se obetajo tudi nova sodelovanja in nadgradnja obstoječih dejavnosti.

Mestni kino in odprtost za ustvarjalce

Pomembna pridobitev bo tudi mestni oz. art kino za nekomercialne vsebine, ki bo prvi tovrstni v Mariboru. Vodja urada za kulturo in mladino Nina Kirbiš izpostavlja, da je to pomemben korak k vzpostavitvi filmske dejavnosti kot javne službe.

Center bo odprt tudi za neodvisno ustvarjalno sceno. Kuratorka Irena Borić in režiser Rok Predin poudarjata pomen lokalnih umetnikov, ki bodo prostor napolnili z vsebino. Center bo poleg tega namenjen tudi različnim generacijam, kulturnim združenjem in javnosti, ki naj sodeluje tudi pri poimenovanju samega objekta.

Art kino. Vizualizacija: Rok Žnidaršič, Medprostor.

Kulturni turizem in urbana revitalizacija

Direktor Zavoda za turizem Maribor, Jure Struc, ocenjuje, da ima Rotovž ogromen turistični potencial, podobno kot Muzej sodobne umetnosti v Gradcu. Arheolog Marko Mele je izpostavil, da je lahko kulturna infrastruktura odločilen dejavnik za prepoznavnost mesta na mednarodni ravni.
Župan Saša Arsenovič dodaja, da bo Center Rotovž dostopen z vseh štirih strani, načrtovana pa je tudi izgradnja garažne hiše pod Glavnim trgom.

Vizualizacija: Rok Žnidaršič, Medprostor.

Financiranje in organizacija

Izgradnja kompleksa je trenutno ocenjena na 40 milijonov evrov, zatem bo treba zagotoviti še sredstva za vzdrževanje in program. Po Arsenovičevih besedah tega ne more v celoti kriti občinski proračun. Tudi zato župan od uporabnikov Rotovža pričakuje, da bodo znali vsebine tudi tržiti in potem ta denar vlagati nazaj v programe. V občinskem proračunu za leto 2026 je za vsebine Rotovža rezerviranih 340.000 evrov. Poleg tega so povečali sredstva za knjižnico in UGM, s čimer skupna programska sredstva za Rotovž znašajo okoli pol milijona evrov. Predvidena je ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo povezoval vse vsebine v Rotovžu ter skrbel za skupne prostore, prav tako so predvidene nove zaposlitve.

GRADNJA

Prvi korak v novo dobo trajnostne stanovanjske gradnje – Sežana kot zgled lesene nadgradnje

Objavljeno

dne

Jelovica v Sežani uspešno zaključuje enega najbolj inovativnih gradbenih projektov v Sloveniji: nadgradnjo obstoječe masivne stavbe z okvirno-panelno leseno konstrukcijo, ki je omogočila izvedbo treh novih etaž z minimalnim posegom v obstoječo temeljno konstrukcijo. Gre za prvi tak primer večstanovanjske gradnje v Sloveniji, ki prinaša jasen signal trgu – lesena gradnja je prihodnost urbanega razvoja.

Projekt v Sežani predstavlja nadgradnjo obstoječe večstanovanjske stavbe, kjer so s pomočjo okvirno-panelne lesene konstrukcije in tankoslojne fasade iz kamene volne dodali tri nova nadstropja z 16 sodobnimi stanovanji. V celoti je bil projekt zasnovan in izveden v zgolj petih mesecih – od prvih načrtov do montaže. Jelovica je prevzela celoten potek gradnje, vključno z načrtovanjem, proizvodnjo, transportom, montažo in zaključnimi deli. Stavba izpolnjuje najvišje standarde trajnostne gradnje in v primerjavi z betonsko gradnjo prispeva kar 60 odstotkov manj ogljičnega odtisa. Da gre za uspešen primer tudi z investicijskega vidika, potrjuje dejstvo, da so bila vsa stanovanja razprodana še pred koncem gradnje.

Aprila 2024 je Jelovica z investitorjem podpisala pogodbo, avgusta pričela s proizvodnjo, septembra pa že gradila. Nadgradnja je bila zaradi visoke stopnje prefabrikacije zaključena v manj kot 30 dneh – z minimalnim vplivom na okolico.

Gre za pionirski primer nadgradnje obstoječe poslovne stavbe v večstanovanjsko stavbo z dodatnimi tremi etažami, izvedene izključno z leseno konstrukcijo in jeklenimi ojačitvami pritličja. V času, ko so prostorske in konstrukcijske omejitve v urbanih okoljih vse pogostejše, Jelovica s tem projektom odpira vrata za rešitve, ki so hkrati arhitekturno premišljene, energetsko učinkovite in tržno uspešne.

“V Sloveniji se že dolgo soočamo z izzivom pomanjkanja dostopnih, kakovostnih stanovanj. Takšni projekti dokazujejo, da je lesena modularna gradnja ena najhitrejših in najmanj invazivnih poti do novih bivalnih enot – tudi tam, kjer klasična gradnja ni mogoča. Kar smo se naučili v Švici in Nemčiji, zdaj uspešno prenašamo v slovenski prostor,” pravi Matjaž Grm, glavni izvršni direktor v podjetju Jelovica.

V objektu v Sežani se prepletajo napredne trajnostne rešitve in sodobni standardi bivanja, pri čemer ima les ključno vlogo. Les ustvarja naravno, prijetno mikroklimo, uravnava vlago v prostoru, izboljšuje kakovost zraka in zagotavlja visoko toplotno izolativnost. Njegova toplina ni zgolj fizična – vpliva tudi na počutje in zdravje stanovalcev, saj ustvarja občutek domačnosti, ki ga drugi materiali težko posnemajo.

Stanovanja so zasnovana z mislijo na dolgoročno ugodje. Objekt izpolnjuje pogoje skoraj nič-energijske stavbe (sNES), za popolno bivalno izkušnjo pa je bila posebna pozornost namenjena tudi zvočni zaščiti: premišljeno načrtovane etažne plošče, zunanje in notranje stene zagotavljajo visoko stopnjo akustičnega udobja in zasebnosti – kar je še posebej pomembno prav v večstanovanjskih objektih.

Študijo primera najdete tukaj, kratka video predstavitev pa spodaj.

Nadaljuj z branjem

GRADNJA

NE-Krško je ena najvarnejših jedrskih elektrarn na svetu

Objavljeno

dne

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je obiskal Nuklearno elektrarno Krško in se prepričal o njeni varnosti in je mnenja, da gre za eno izmed najvarnejših jedrskih elektrarn, ne samo pri nas v Evropi, ampak tudi na svetu.

Med ogledom v NEK-u se je minister Jože Novak prepričal, da tam dobro skrbijo za varnost in da je ta na visoki stopnji, o čemer po njegovih besedah pričajo tudi poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo in domače uprave za jedrsko varnost. Vse to kaže, da je “elektrarna ena izmed najvarnejših, ne samo pri nas v Evropi, ampak tudi na svetu”, je dejal.

Elektrarna je po besedah predsednika uprave NEK-a Gorazda Pfeiferja vseskozi pod nadzorom dveh ministrstev, to je ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je odgovorno za njeno proizvodnjo elektrike, ter ministrstva za naravne vire in prostor, pod katerim deluje uprava za jedrsko varnost, ki nadzira delovanje NEK-a.

Pri tem je poudaril, da je njihova prva naloga vedno bila in bo jedrska varnost ter sodelovanje s slovenskimi in mednarodnimi ustanovami, ki skrbijo za varnost. Sam ocenjuje, da je elektrarna v dobrem stanju in da je pripravljena na dolgoročno obratovanje.

Sirc: Upravljavci vlogo dojemajo zelo resno

Tudi direktor uprave za jedrsko varnost Igor Sirc delovanje NEK-a ocenjuje kot varno. “Kot pristojni upravni organ bdimo nad vsemi vprašanji varnosti in smo zadovoljni, da upravljavci naših jedrskih objektov svojo vlogo dojemajo zelo resno in skrbijo za visoko raven jedrske varnosti,” je dejal v skupni izjavi. Sircu se to, da slovenski jedrski objekti delujejo varno, zdi zelo pomembno tudi ob tem, da Slovenija razmišlja o širitvi jedrskega programa, pomembno je tudi, da njeni trenutni jedrski objekti delujejo varno.

Ogled gradbišča odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Foto: NEK

Minister je spomnil, da je ministrstvo za naravne vire in prostor od ministrstva za okolje te dni prejelo uradno pobudo za državni prostorski načrt za gradnjo nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), pobudo pa je v torek tudi javno razgrnilo. Javna razprava o pobudi bo trajala do konca septembra, prejete pripombe naj bi nato v dveh ali treh mesecih pregledali pristojni, nato pa bo lahko vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta, kar bi se lahko zgodilo prihodnje leto.

Na vprašanje, ali je glede gradnje JEK-a 2 še predviden referendum in kdaj bi ta lahko bil, pa je odgovoril, da je on minister, odgovoren za jedrsko varnost, ne za energijo, ter da bodo o tem, kako naprej, povedali njegovi kolegi.

Novak je po ogledu NEK-a odšel še na ogled gradbišča odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki ga v neposredni bližini gradi Agencija za radioaktivne odpadke. Kot je ob tem povedal direktor agencije Sandi Viršek, gradnja, ki se je začela pred enim letom, poteka po načrtih in brez aneksov. “Do lanskega decembra smo naredili primarno oblogo, ki ščiti gradbeno jamo, trenutno pa smo nekje na 30 metrih izkopa glavnega betonskega silosa,” je dejal. Silos naj bi bil zgrajen prihodnje leto, konec 2027 pa bi lahko začeli poskusno delovanje.

Nadaljuj z branjem

GRADNJA

Pot do nadaljnega rušenja objekta je odprta: zapleti z gradnjo UKC Maribor

Objavljeno

dne

Po dolgotrajnih pogajanjih sta ponudbo za odkup sprejela tudi lastnika zadnjega stanovanja v stavbi ob oddelku za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. S tem je omogočen popoln državni odkup vseh stanovanjskih enot v objektu, kar pomeni, da je odprta pot za njegovo rušitev.

»Odprta je pot, da se odkupi še zadnje stanovanje. Ostala so že odkupljena,« je za Slovensko tiskovno agencijo potrdil odvetnik stanovalcev, Robert Berkovič.

Stavba na Masarykovi ulici, ki se je po širitvi onkološkega oddelka znašla utesnjena znotraj bolnišničnega kompleksa, je že več let predmet razprav med državo in njenimi stanovalci. Aprila letos je država lastnikom predložila končne ponudbe za odkup stanovanj, ob tem pa nakazala možnost razlastitve, če bi ponudbe zavrnili.

Saga z odkupom največjega stanovanja na Masarykovi je zaključena, dogovor z lastnikom je sklenjen.

Dolgotrajno usklajevanje cenitve

Vse stanovanjske enote so bile sčasoma prodane, razen največjega stanovanja, ki ga je lastniški par pridobil z združitvijo dveh manjših enot. Ker sta se odločila za ponovno razdružitev stanovanj, sta zahtevala novo cenitev. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki vodi investicijo razširitve onkološkega oddelka, jima je ugodil in pripravil novo cenitev, s katero sta se zdaj tudi strinjala. Po podpisu pogodbe imata – tako kot ostali stanovalci – na voljo devet mesecev za izselitev.

Dogovor odprl vrata nadaljnji širitvi UKC Maribor

Dogovor z vsemi stanovalci je bistven za izvedbo rušitve objekta na Masarykovi ulici. S tem bo UKC Maribor pridobil dodatni prostor okoli novega prizidka, ki bo namenjen širitvi onkološkega oddelka. V primeru, da stavba ne bi bila porušena, bi novi objekt stal le nekaj decimetrov stran, kar bi občutno vplivalo na funkcionalnost in prostorsko razporeditev zdravstvenega kompleksa.

Stanovalci so sicer v preteklosti vložili upravni spor, ki bi lahko vplival na izdajo uporabnega dovoljenja za novogradnjo. Po potrjenem dogovoru pa bodo, kot je napovedal odvetnik Berkovič, to tožbo umaknili. »Dogovorili se bomo o poravnavi – da mi umaknemo zadevo, oni pa povrnejo do zdaj nastale stroške,« je še dodal.

Nadaljuj z branjem
DEDIŠČINA16 ur nazaj

Pravljični gradovi Ludvika II. Bavarskega zdaj del Unescove svetovne dediščine

“Za naše pravljične gradove se je uresničila pravljica,” je ob veliki novici poetično pripomnil Markus Söder, predsednik vlade zvezne dežele...

KULTURNA DEDIŠČINA1 dan nazaj

Več kot 500 poškodovanih ali uničenih kulturnih objektov v Ukrajini

Mednarodna skupnost obljubila več kot deset milijard evrov za obnovo Ukrajine, pri čemer bo dodatna pomoč namenjena tudi zaščiti kulturne...

GRADNJA4 dnevi nazaj

Prvi korak v novo dobo trajnostne stanovanjske gradnje – Sežana kot zgled lesene nadgradnje

Jelovica v Sežani uspešno zaključuje enega najbolj inovativnih gradbenih projektov v Sloveniji: nadgradnjo obstoječe masivne stavbe z okvirno-panelno leseno konstrukcijo,...

PRENOVE/OBNOVE5 dni nazaj

Koprski Libertas – sofinanciranje prenove nekdanjega skladišča soli v kulturno središče

Ministrstvo za naravne vire in prostor je z Občino Koper podpisalo pogodbo o sofinanciranju prenove in preobrazbe funkcionalne namembnosti nekdanjega...

ZELENA ENERGIJA5 dni nazaj

Pilotni projekt agrofotovoltaike pri nas – sončni paneli v raziskovalnem sadovnjaku 

V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici je potekala predstavitev raziskovalnega pilotnega projekta, v okviru katerega so...

OKOLJE2 tedna nazaj

Onesnaženje: v bioplinarni Ormož odpadna voda znova ogroža okolje

Iz ormoške bioplinarne je v začetku junija ponovno iztekla onesnažena odpadna voda, opozarja Občina Ormož. Po analizi Nacionalnega laboratorija za...

PRENOVE/OBNOVE2 tedna nazaj

Kredarica dobiva prenovljen podnebni observatorij

Na Kredarici, najvišji meteorološki postaji pri nas, je stari prizidek podnebnega observatorija že odstranjen. Dobro mesec dni po začetku del...

Arhitektura2 tedna nazaj

Hiša treh pomladi – poletna rezidenca Casa em Ancede v osrčju »prazne Španije«

»Hiša treh pomladi« oz. Casa em Ancede, je poletna rezidenca v Jarque de la Val, zelo majhnem mestu v provinci...

GRADNJA2 tedna nazaj

NE-Krško je ena najvarnejših jedrskih elektrarn na svetu

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je obiskal Nuklearno elektrarno Krško in se prepričal o njeni varnosti in...

GRADNJA2 tedna nazaj

Pot do nadaljnega rušenja objekta je odprta: zapleti z gradnjo UKC Maribor

Po dolgotrajnih pogajanjih sta ponudbo za odkup sprejela tudi lastnika zadnjega stanovanja v stavbi ob oddelku za onkologijo Univerzitetnega kliničnega...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.