Gorenjska je drugo največje središče Plečnikovega ustvarjanja na Slovenskem. Njegova dela so tam nastajala v obdobju od poznih tridesetih let 20. stoletja vse do mojstrove smrti dvajset let pozneje. Od včeraj so na ogled na blejskemm gradu.

Na blejskem gradu je vrata odprla razstava Jože Plečnik na Gorenjskem: včeraj, danes, jutri, ki jo je ob lanski 150. obletnici rojstva najbolj znanega slovenskega arhitekta pripravila kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri postavitvi razstave na Bledu je sodeloval tudi Zavod za kulturo Bled.

Avtorice razstave so Maja Avguštin, Hana Brus, Nataša Ülen in Irena Vesel iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na razstavi predstavljajo 43 Plečnikovih projektov na Gorenjskem, nanje pa so pogledale predvsem z vidika konservatorstva.

Strast do arhitekture s simbolno vrednostjo
“Gorenjska zapuščina” Jožeta Plečnika spada v čas njegovega najzrelejšega ustvarjanja.

Plečnika so v tem obdobju najbolj zanimale naloge, kot so spomeniki, cerkve in nagrobniki, kjer je simbolna vrednost presegala utilitarnost. Vedno znova je želel, da bi bila njegova dela razumljiva ne zgolj peščici strokovnjakov, ampak kar najširšemu občinstvu, ki ji je bila arhitektura namenjena.

Razstavo so zasnovali glede na prostorski kontekst predstavljenih del. V sklopu posameznih predstavitev je ob koncu predstavljeno tudi obstoječe stanje obravnavanega objekta, podana pa so tudi priporočila za naprej.

Vpogled v zasebne načrte
Poleg pregleda obstoječe literature so se posvetili tudi pregledu arhivskega gradiva, da bi čim bolje in obsežno predstavili posamezne objekte in ureditve. Nekateri načrti in rešitve so predstavljeni sploh prvič. Ob študiju gradiva so naleteli tudi na Plečnikovo korespondenco z naročniki in mojstri, ki so zanj izdelovali posamezne kose opreme.

Razstavo so najprej konec lanskega leta postavili v svojih prostorih v Kranju. Zdaj so razstavo v nekoliko spremenjeni obliki preselili na blejski grad v dvorano nad grajskim muzejem. Poskrbeli so, da jo bodo razumeli tudi tuji turisti.

Naslednje leto tudi knjiga
V prihodnje naj bi razstava gostovala tudi v Kamniku. Naslednje leto pa nameravajo na podlagi zbranega gradiva, ki so ga poiskali v različnih zgodovinskih arhivih in muzejih, izdati tudi knjigo. “Gre namreč za res izjemen pregled Plečnikovega dela na Gorenjskem,” je poudarila Ülen.

Majski salon ZDSLU 2023 Misterij Gea vrata odpira danes, in sicer na razstaviščih v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Nagrade letos Mateji Kavčič, Mihi Eriču in Nini Kožej.

Na Majskem salonu, ki prinaša pregled sodobne slovenske likovno-vizualne produkcije, se letos predstavlja 154 umetnikov, ki ustvarjajo na področju vseh likovnih zvrsti in so iz devetih regionalnih društev. Majski salon, ki ga organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), lahko ujamete do 16. avgusta.

V okviru dogodka bodo nocoj podelili tri nagrade. Glavno nagrado Majskega salona bo prejela umetnica Mateja Kavčič za delo z naslovom Zatočišče, ki je nastalo v letu 2021. Njena prostorska instalacija, ki se giblje na meji med kiparstvom, instalacijo in arhitekturo, je edinstvena, presenetljiva stvaritev, ki presega koncepte vseh teh umetniških disciplin in prinaša nov in drugačen vtis umetniškega dela, so zapisali v utemeljitvi.

Njeno delo govori o izjemni avtorjevi predanosti in dolgotrajnem, mukotrpnem ustvarjalnem procesu, v katerem je nastajalo okolje, ki nas močno pritegne k pogledu v svojo notranjost in ki ga razumejo občinstva različnih generacij in različnih okolij. Njena instalacija je igriva in resna, filozofsko premišljena in domiselna, nadrealistična in fizično otipljiva.

Priznanje prejme tudi multimedijski umetnik Miha Erič za linorez z naslovom Izčrpanost iz leta 2021. V tem delu Erič zelo suvereno in vizualno privlačno združuje klasični grafični medij linoreza z novomedijskim pristopom z uporabo likovne govorice, prevzete iz drugih, danes zelo priljubljenih disciplin – stripa, filma in računalniških iger.

Njegova grafika predstavlja ekspresivno povedano zgodbo, ki gledalca potegne v brezmejni prostor nekih nenavadnih svetov, v katerih se komično in filmsko prepričljivo odvija več vzporednih pripovedih, ki puščajo prostor komunikaciji in različnim branjem, odvisno od očesa opazovalca. S posebnim načinom kadriranja dela Erič navadno grafiko spremeni v sliko-objekt in ji tako doda dodatno vrednost ter nakaže na nove in še neraziskane možnosti grafičnega medija danes, so zapisali v utemeljitvi.

Priznanje za mlado avtorico bo letos prejela Nina Koželj za delo Stanje nedolžnosti, interaktivno instalacijo, nastalo leta 2022. Umetnica v tem delu ustvarja kiparsko pokrajino – gozd velikih spomladanskih cvetlic, skozi katerega se sprehajajo obiskovalci in ki tematizira številna vprašanja – od vprašanja odnosa med tehnologijo in naravo, naših človeških odnosov med seboj do odnosa človeka do vedno bolj ogrožene narave.

Predimenzionirane cvetlične skulpture delujejo nadrealistične, a tudi privlačne, so simbol pomladi in nedolžnosti ter naše želje po obvladovanju narave. Delo uporablja tehnologijo za interakcijo z obiskovalci in vsebuje tudi performativne elemente, zato izstopa kot izjemen prispevek na področju sodobnega kiparstva, so sporočili iz ZDSLU-ja.

V Mestni galeriji Piran gostuje 21 raznovrstnih umetnin pod skupnim naslovom Vse ni tako, kot se zdi (Everything Is Not What It Seems). To je šele druga postavitev kritiško hvaljene razstave, ki je zaživela lani ob odprtju centra NITJA na Norveškem.

Spremljevalni dogodki se bodo začeli že dopoldne. Razstava sporoča, da je naše znanje o svetu nepopolno, povzema kustosinja Mara Ambrožič Verderber.

Po besedah Mare Ambrožič Verderber, ki je tudi direktorica Obalnih galerij Piran, je razstava velika v več pogledih. Vključuje skoraj vsa izrazna sredstva, ki jih pozna sodobna umetnost. Gre za mednarodno koprodukcijo med norveškim Centrom za sodobno umetnost NITJA iz Lillestrøma in Obalnimi galerijami Piran. Povezuje tudi druge slovenske galerije, ki so posodile dela iz svojih zbirk.

To je druga postavitev razstave, ki je bila zamišljena kot potujoča. Umetninam, ki so bile lani predstavljene v Oslu, so jih v Piranu dodali še sedem. Sodelujoči umetniki so uveljavljeni v svetovnem merilu.

Zaradi velikosti med eksponati izstopata dve prostorski instalaciji. Sintetična ničla Andreja Škufce je postavljena ob vhodu in po razlagi kustosinje spominja na neskončne naftne cevi, ki se vijejo skozi prostor kot nepotešene potrošniške želje. Skulptura Tobiasa Putriha z naslovom Eizelhof, ki ji je namenjen osrednji prostor v prvem nadstropju, se nanaša na Južno Tirolsko, kjer stare kmečke hiše izginjajo, nadomeščajo pa jih turistične kmetije, opremljene tako, kot si kmečko življenje predstavljajo turisti.

Meta Grgurevič je ustvarila mehanizem s peščeno uro in vbočenim ogledalom, ki daje videz, da peščena zrnca letijo navzgor. Primož Bizjak je posnel fotografijo kamnoloma pri Carrari v Italiji, kjer so nekoč izrezovali marmor za znamenite kipe, zdaj pa so le še vir peska za industrijo. Med deli slovenskih umetnikov so razstavljeni še porisan akrilni predmet Lučke Šparovec, risba Mihe Štruklja in skulptura iz porcelana Danija Žbontarja. Deli Bizjaka in Putriha so Obalne galerije s pomočjo ministrstva za kulturo odkupile.

Anawana Haloba (Zambija/Norveška) je za razstavo prispevala zvočno instalacijo, Andrea Fraser (ZDA) knjigo, Kathryn Smith (Južna Afrika) digitalno publikacijo, Robert Watts (ZDA) serijo gravur, Vincent Ceraudo (Francija) videoposnetek, Anne Mette Hol (Norveška) serijo risb s pasteli in ogljem, Nika Neelova (Velika Britanija) glineno ploščo s prstnimi odtisi, Einat Cohen (Izrael) vazo iz porcelana, Hanna Filomen Mjavatn (Norveška) in Kira Senkpiel (Nemčija) posnetek performansa, Igor Eškinja (Hrvaška) tridimenzionalen napis, Corinne Mazzoli (Italija) performans, Victor Mutelekesha (Zambija) video, Tomas Saraceno (Argentina) pa visečo skulpturo.

Razstava bo na ogled do 20. avgusta. Spremlja jo več prireditev.

Vsepovsod naenkrat
V soboto ob 11. uri bo Victor Mutelekesha v Mestni galeriji predstavil pobudo za ustanovitev centra za sodobno umetnost v glavnem mestu Zambije Lusaki. Ob 17. uri bo v Galeriji Monfort v Portorožu baletna predstava Sanje Nešković Peršin Točka brez povratka. Kot je napovedala direktorica Obalnih galerij Piran, je Nešković Peršin “za prostor Monfort pripravila izjemen dogodek, ki bo trajal eno uro in kjer se sama srečuje z lastnim minevanjem časa v plesu, na baletnih copatkah.”

Ob 19., istočasno z odprtjem razstave, bodo na Tartinijevem trgu uprizorili The Party Wall Corinne Mazzoli. Ambrožič Verderber je pojasnila, da v Obalnih galerijah preizkušajo sposobnost izvajanja simultanih dogodkov v več prostorih.

V ponedeljek in torek dopoldne bodo v Mestni galeriji pripravili plesno delavnico in performans pod vodstvom Hanne Filomen Mjavaten v sodelovanju s portoroško plesno šolo Swank. Napovedali so tudi izvedbo delavnic.