Evropska unija bo prekinila financiranje Beneškega bienala, potem ko se je Rusija po večletni odsotnosti znova predstavila na letošnji mednarodni razstavi sodobne umetnosti. Po odločitvi Evropske komisije bodo sredstva, ki so bila doslej namenjena bienalu, preusmerjena v podporo evropski filmski produkciji in razvoju sodobnih tehnologij.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen je pred dnevi na družbenem omrežju X zapisala, da odprtje ruskega nacionalnega paviljona ni skladno z vrednotami, ki jih želi Evropska unija podpirati s financiranjem kulturnih projektov. Ob tem je poudarila, da bi morale pobude, financirane z evropskim javnim denarjem, prispevati h krepitvi demokratičnih vrednot, ki po njeni oceni v današnji Rusiji niso spoštovane.

Prekinitev subvencije v višini dveh milijonov evrov

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier je 21. julija sporočil, da je Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) po opravljeni pravni presoji in na priporočilo Evropske komisije sprejela odločitev o prekinitvi tekoče subvencije Beneškemu bienalu v višini dveh milijonov evrov.

Po njegovih besedah morajo kulturni projekti, financirani iz evropskih javnih sredstev, varovati demokratične vrednote ter spodbujati odprt dialog, raznolikost in svobodo izražanja. Dodal je, da teh načel današnja Rusija po stališču Evropske komisije ne spoštuje.

Rusija se na bienale vrača po začetku vojne v Ukrajini

Rusija letos prvič sodeluje na Beneškem bienalu po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja 2022. V svojem nacionalnem paviljonu predstavlja razstavo The Tree is Rooted in the Sky (Drevo je zakoreninjeno na nebu), pri kateri poleg ruskih sodelujejo tudi številni mednarodni umetniki.

Pri projektu sodeluje več kot 50 mladih glasbenikov, pesnikov in filozofov iz Rusije ter drugih držav, med njimi Argentine, Brazilije, Malija in Mehike. Ruski delegat za mednarodne kulturne izmenjave Mihail Švidkoj je marca letos za Art News poudaril, da razstava po njegovem mnenju dokazuje, da ruska kultura ostaja vpeta v mednarodni prostor. Ob tem je dejal, da so želeli ustvariti projekt, v katerem se prepletajo različni kulturni glasovi in jeziki.

Leta 2022 so ruski umetniki, ki bi morali nastopiti na bienalu, v znak protesta proti vojni svoje sodelovanje odpovedali, dve leti pozneje pa je Rusija svoj nacionalni paviljon prepustila Boliviji.

Na letošnjem bienalu sodeluje 99 držav

Za obiskovalce je 61. mednarodni umetnostni bienale vrata odprl 9. maja, razstave v beneškem Arzenalu, Vrtovih in na drugih prizoriščih pa bodo na ogled do 22. novembra. Letos sodeluje 99 držav, med njimi tudi Izrael, kar predstavlja opazno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko se je predstavilo 88 držav.

Slovenijo zastopa projekt Zvočna sled nevidne hiše kolektiva Nonument Group, ki ga sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Slovenski predstavniki so bili med približno 200 umetniki, kustosi in drugimi kulturnimi delavci, ki so pred odprtjem bienala podpisali odprto pismo s pozivom k izključitvi Izraela iz letošnje prireditve.

S projekcijo filma Slovesnost v Cukrarni odpirajo razstavo mednarodno uveljavljenega britanskega umetnika Phila Collinsa. Film spremlja nenavadno potovanje kipa Friedricha Engelsa iz vasi na vzhodu Ukrajine v Manchester, mesto, kjer je Engels več kot dve desetletji živel in deloval. Delo skozi premišljen vizualni jezik odpira vprašanja družbene stvarnosti sodobne Velike Britanije in hkrati uvaja obiskovalce v razstavo z naslovom Nič ni neizogibno.

Obiskovalci bodo lahko spoznali ustvarjalca, katerega opus se giblje med filmom, videom, glasbo, performansom in družbenokritičnim komentarjem. Razstavo bodo odprli ob 19. uri s projekcijo filma Slovesnost (Ceremony), na kateri bo prisoten tudi umetnik.

Phil Collins, vizualni umetnik, filmski ustvarjalec in pedagog, živi ter ustvarja med Berlinom in Wuppertalom. V svojem delu prepleta osebne zgodbe z družbenimi vprašanji ter pozornost namenja posameznikom in skupnostim, katerih glasovi pogosto ostajajo na robu javnega prostora.

Poezija vsakdana kot prostor družbenega razmisleka

Na prvi pogled Collinsova dela ne delujejo izrazito politično ali kritično. Njegove pripovedi so pogosto asociativne in večplastne, kompleksne teme pa razkrivajo postopoma skozi različne pripovedne ravni. Kot poudarja kustosinja razstave Alenka Gregorič, številni projekti nastajajo v tesnem in dolgotrajnem sodelovanju s skupnostmi ter posamezniki.

Umetnika zanima, kako ideologija, popularna kultura, delo, želje in kolektivni spomin oblikujejo vsakdanje življenje. Z občutljivim prepletanjem intimnega in družbenega nenehno preizprašuje ustaljene pristope dokumentarnega pripovedovanja. Rezultat so dela, ki so hkrati čustveno močna, formalno inovativna in pozorna do poetičnosti vsakdanjih izkušenj.

Umetnost med zgodovino, skupnostjo in glasbo

Pomemben del Collinsovega ustvarjanja predstavlja raziskovanje razmerja med osebnimi zgodbami in širšimi zgodovinskimi procesi. Pogosto se osredotoča na kraje, zaznamovane s političnimi spremembami, družbenimi pretresi ali zgodovino zatiranja.

Posebno mesto v njegovem opusu ima glasba. Ta ni zgolj spremljava podobam, temveč deluje kot družbeni prostor povezovanja, izražanja in oblikovanja novih predstav o skupnem življenju. Kot poudarja Gregoričeva, glasba v njegovih delih pogosto postane sredstvo, prek katerega skupnosti spregovorijo o svoji identiteti, izkušnjah in prihodnosti.

Razstavni program je zasnovan kot tritedenski cikel projekcij, ki se bo skozi celotno trajanje razstave ponavljal. Vsako delo bo za en teden prevzelo osrednji razstavni prostor, nato pa se bo cikel začel znova.

Prvi bo na ogled film Slovesnost, večplastno delo, ki združuje elemente filma ceste, eksperimentalne televizije in množičnih socialističnih prireditev. Ob tem odpira razmislek o družbenih razmerah v Veliki Britaniji 21. stoletja ter ponovno obuja idejo komunizma kot možne alternative prevladujočim oblikam kapitalistične družbe, ki danes močno vplivajo na politično, gospodarsko in tudi zasebno življenje posameznika.

Filmski poklon Glasgowu in ustvarjalni retrospektivni pogled

Delo Kompilacija št. 1 (Mixtape #1) ponuja nekonvencionalen vpogled v več kot dve desetletji Collinsovega ustvarjanja. Sestavljeno je iz kolaža filmskih izsekov, fragmentov, glasbenih videov, animacij in doslej neobjavljenega gradiva, ki skupaj ustvarjajo edinstven pregled umetnikovega razvoja.

Na razstavi bo predstavljeno tudi delo Jutri je vedno predaleč (Tomorrow Is Always Too Long), nastalo po enoletnem sodelovanju z javnimi ustanovami v Glasgowu. Film je zasnovan kot sodobna urbana simfonija in hkrati osebna umetniška posvetitev škotskemu mestu.

V okviru programa Slovenske kinoteke D-day: dan za dokumentarec bodo 16. junija predvajali tudi Collinsov film Zrušite zidove (Bring Down the Walls) iz leta 2020, ki nadaljuje umetnikovo raziskovanje razmerij med družbo, zgodovino in možnostmi skupnostnega delovanja.

V Ljubljani se začenja 6. mednarodni trienale keramike UNICUM, ki letos prinaša pomembno novost – partnerstvo s Centrom Rog. Program trienala bo tako potekal na več prizoriščih: v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski cesti in Metelkovi ulici ter v Centru Rog. Na razstavah se predstavlja 170 ustvarjalk in ustvarjalcev iz približno 30 držav, nagrajence letošnje edicije pa bodo razglasili nocoj ob odprtju osrednje razstave v Narodnem muzeju Slovenije.

Vodja projekta UNICUM v Narodnem muzeju Slovenije Zora Žbontar je na novinarski konferenci poudarila, da je letošnji odziv mednarodne umetniške scene izjemen. Na razpis se je prijavilo 395 umetnic in umetnikov iz okoli 50 držav, kar potrjuje vse večji ugled trienala v mednarodnem prostoru.

Mednarodni izbor sodobne umetniške keramike

Izbor del za osrednjo razstavo umetniške keramike v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski cesti so pripravile kuratorke Irene Biolchini iz Italije, Danijela Pivašević iz Nemčije in Alenka Gregorič iz Slovenije, ki so obenem izbrale tudi letošnje nagrajence. Med 255 prijavljenimi avtoricami in avtorji iz 47 držav, ki so skupaj oddali 406 projektov, so za razstavo izbrale 90 umetnikov iz več kot 30 držav. Imena nagrajencev bodo razkrili danes ob 18. uri na odprtju razstave.

Fragmenti narave in študentska keramika na Metelkovi

V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi bo na ogled razstava sodobne umetniške keramike Hrvaškega združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti ULUPUH z naslovom Fragmenti narave, na kateri sodeluje 26 umetnic in umetnikov.

Del letošnjega trienala je tudi mednarodna študentska razstava keramike, na kateri se predstavljajo študenti iz Turčije, Nemčije in Slovenije. Ena izmed kuratork študentske razstave, Danijela Pivašević, se s svojim avtorskim projektom predstavlja tudi na razstavi na Muzejski cesti.

Center Rog kot novo prizorišče uporabne keramike

V Centru Rog bo na ogled razstava Brezmejna uporaba, posvečena sodobni uporabni keramiki. Direktorica Centra Rog Renata Zamida je ob tem poudarila pomen medinstitucionalnega sodelovanja, saj takšni projekti po njenem mnenju povečujejo vidnost kulturnih vsebin in privabljajo širše občinstvo.

Povezovanje trienala s Centrom Rog je pomembno tudi zato, ker tam keramika nastaja v okviru produkcijskih in izobraževalnih programov, predvsem v keramičnem laboratoriju centra.

Izbor del za razstavo v Centru Rog je opravila mednarodna strokovna žirija v sestavi Rok Oblak, Susanne Joker Johnsen in Ann Van Hoey. Med 140 prijavljenimi avtoricami in avtorji iz 34 držav, ki so skupaj oddali 218 projektov, je žirija izbrala 60 del 53 avtorjev iz 20 držav.

Poljska keramika v središču letošnjega fokusa

Poseben poudarek letošnjega trienala predstavlja poljski fokus z naslovom Oblike pomena: sodobna poljska keramika. V okviru razstave se predstavlja 13 sodobnih poljskih avtoric in avtorjev s področja keramike.

Koncept razstave in spremljevalnega programa je pripravila kuratorica Mika Drozdowska iz galerije SIC, specializirane za steklo in keramiko, ki deluje pod okriljem galerije BWA Wroclaw – Galleries of Contemporary Art.

Renata Zamida je ob tem poudarila, da ima Poljska trenutno eno najmočnejših sodobnih keramičnih scen v Evropi, k čemur pomembno prispevajo tudi kakovostni univerzitetni programi v Vroclavu, Krakovu in Varšavi. Prav zato so letos sodobno poljsko keramiko postavili v mednarodni fokus trienala.

Predstavitev so pripravili v sodelovanju z Inštitutom Adama Mickiewicza (AMI) in veleposlaništvom Poljske v Sloveniji. Razstavo bodo odprli v petek ob 19. uri.

Vse več zanimanja za keramiko tudi v Sloveniji

Trienale keramike UNICUM je od prve edicije leta 2009 zasnovala kiparka in vizualna umetnica Dragica Čadež Lapajne. Na današnji novinarski konferenci je izrazila zadovoljstvo, da letos sodeluje kar 20 slovenskih avtorjev, kar po njenem mnenju potrjuje rast zanimanja za keramiko pri nas.

Kot je poudarila, je večje zanimanje rezultat dolgoletnega delovanja trienala UNICUM, spremljanja mednarodnih trendov ter vse pomembnejše vloge izobraževanja. Posebej je izpostavila študij oblikovanja stekla in keramike na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Trienale bodo odprli uvodni dnevi, ki bodo potekali od danes do sobote in obiskovalcem ponudili raznolik spremljevalni program. Med drugim bosta organizirani tudi panelni razpravi na temo sodobne keramike ter trajnosti v keramični praksi.