Connect with us

KULTURA

Majski salon v Zasavju odpira vrata – na ogled bo do sredine avgusta

Objavljeno

dne

Majski salon ZDSLU 2023 Misterij Gea vrata odpira danes, in sicer na razstaviščih v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Nagrade letos Mateji Kavčič, Mihi Eriču in Nini Kožej.

Na Majskem salonu, ki prinaša pregled sodobne slovenske likovno-vizualne produkcije, se letos predstavlja 154 umetnikov, ki ustvarjajo na področju vseh likovnih zvrsti in so iz devetih regionalnih društev. Majski salon, ki ga organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), lahko ujamete do 16. avgusta.

V okviru dogodka bodo nocoj podelili tri nagrade. Glavno nagrado Majskega salona bo prejela umetnica Mateja Kavčič za delo z naslovom Zatočišče, ki je nastalo v letu 2021. Njena prostorska instalacija, ki se giblje na meji med kiparstvom, instalacijo in arhitekturo, je edinstvena, presenetljiva stvaritev, ki presega koncepte vseh teh umetniških disciplin in prinaša nov in drugačen vtis umetniškega dela, so zapisali v utemeljitvi.

Mateja Kavčič, Zatočišče, 2021 naravni materiali, premer 300 cm višina 240 cm. Foto: ZDSLU
Mateja Kavčič (1970) je leta 1994 diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Bernika in prof. Jožefa Muhoviča. Leto pozneje je obiskovala slikarsko specialko pri prof. Lojzetu Logarju. Deluje kot vizualna umetnica na področjih slikarstva, risbe, grafike, prostorskih postavitev in land arta. Sodeluje pri restavratorskih projektih in vodi delavnice za otroke in odrasle. Živi in ustvarja v Škofji Loki, občasno dela v priložnostnem ateljeju v GBJ-ju v Kostanjevici na Krki. Kontinuirano razstavlja doma in v tujini. Foto: ZDSLU

Njeno delo govori o izjemni avtorjevi predanosti in dolgotrajnem, mukotrpnem ustvarjalnem procesu, v katerem je nastajalo okolje, ki nas močno pritegne k pogledu v svojo notranjost in ki ga razumejo občinstva različnih generacij in različnih okolij. Njena instalacija je igriva in resna, filozofsko premišljena in domiselna, nadrealistična in fizično otipljiva.

Priznanje prejme tudi multimedijski umetnik Miha Erič za linorez z naslovom Izčrpanost iz leta 2021. V tem delu Erič zelo suvereno in vizualno privlačno združuje klasični grafični medij linoreza z novomedijskim pristopom z uporabo likovne govorice, prevzete iz drugih, danes zelo priljubljenih disciplin – stripa, filma in računalniških iger.

Miha Erič (1991) je leta 2013 diplomiral na ALUO. Skupaj z intermedijsko umetnico mag. Natalijo Šepul Erič je leta 2015 ustanovil Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti Orbita. Je umetniški vodja KUD-a in Galerije Salsaverde. Foto: Natalija Šepul Erič
Miha Erič, Izčrpanost, 2021, linorez, 100 x 125 cm. Foto: ZDSLU

Njegova grafika predstavlja ekspresivno povedano zgodbo, ki gledalca potegne v brezmejni prostor nekih nenavadnih svetov, v katerih se komično in filmsko prepričljivo odvija več vzporednih pripovedih, ki puščajo prostor komunikaciji in različnim branjem, odvisno od očesa opazovalca. S posebnim načinom kadriranja dela Erič navadno grafiko spremeni v sliko-objekt in ji tako doda dodatno vrednost ter nakaže na nove in še neraziskane možnosti grafičnega medija danes, so zapisali v utemeljitvi.

Priznanje za mlado avtorico bo letos prejela Nina Koželj za delo Stanje nedolžnosti, interaktivno instalacijo, nastalo leta 2022. Umetnica v tem delu ustvarja kiparsko pokrajino – gozd velikih spomladanskih cvetlic, skozi katerega se sprehajajo obiskovalci in ki tematizira številna vprašanja – od vprašanja odnosa med tehnologijo in naravo, naših človeških odnosov med seboj do odnosa človeka do vedno bolj ogrožene narave.

Nina Koželj je leta 2016 končala študij na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. leta 2010 je prejela štipendijo švicarske fundacije Vordemberge-Gildewart, leta 2021 pa nagrado za mladega avtorja Etike(te). Živi in dela v Stahovici nad Kamnikom. Foto: ZDSLU

Predimenzionirane cvetlične skulpture delujejo nadrealistične, a tudi privlačne, so simbol pomladi in nedolžnosti ter naše želje po obvladovanju narave. Delo uporablja tehnologijo za interakcijo z obiskovalci in vsebuje tudi performativne elemente, zato izstopa kot izjemen prispevek na področju sodobnega kiparstva, so sporočili iz ZDSLU-ja.

Nina Koželj, Stanje nedolžnosti, 2022, kiparska postavitev (mešana tehnika – lakiran aluminij, beton, elektronika), 3 x 3 x 3 m. Foto: ZDSLU

DEDIŠČINA

Ministrstvo za kulturo prirodoslovnemu muzeju namenilo začetna sredstva za nove prostore

Objavljeno

dne

Ministrstvo za kulturo je Prirodoslovnemu muzeju Slovenije namenilo dobrih 340.000 evrov za ureditev prostorskih aktov in strokovnih podlag za izgradnjo novih prostorov ob Večni poti. Kot so zapisali, je bil s tem narejen korak do novih sodobnih prostorov, kjer bodo postavili interaktivno razstavo o naravi Slovenije.

Za ureditev prostorskih aktov in strokovnih podlag za izgradnjo novih prostorov ob Večni poti je ministrstvo za kulturo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije namenilo 340.000 evrov. Kot so poudarili, bodo novi sodobni muzejski prostori namenjeni interaktivni razstavi o naravi Slovenije.

Z ureditvijo prostorskih aktov in strokovnih podlag bodo spremenili in dopolnili dokumentacijo, ki bo omogočala izgradnjo novega muzeja.

Po trenutnih ocenah naj bi muzej v prvi fazi obsegal približno 7700 kvadratnih metrov z možnostjo širitve. V sklopu izdelave prostorskega akta bodo izvedli tudi zazidalni preizkus in uskladili investicijske namere z nosilci urejanja prostora, so pojasnili na ministrstvu.

V načrtu sodobna razstava o naravi Slovenije
S tem so podprli prizadevanja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki želi uresničiti projekt novega muzeja v Biološkem središču. Medtem ko bo muzej z zgodovinskimi zbirkami ohranjal poslanstvo v osrednji muzejski zgradbi na Prešernovi cesti v središču Ljubljane, bo v novih prostorih ob Večni poti na ogled sodobna interaktivna razstava o naravi Slovenije.

Prostori v Biološkem središču nasproti Živalskega vrta Ljubljana bo na ogled interaktivna razstava o naravi Slovenije. Foto: Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Prirodoslovni muzej Slovenije v objektu na Prešernovi 20 domuje od leta 1888. Več desetletij je bila v načrtu gradnja nove muzejske stavbe v Biološkem središču pod Rožnikom. Leta 2020 se je ministrstvo za kulturo odločilo, da se prostorska stiska ne rešuje z novogradnjo, temveč z naložbo na Metelkovi 6. Leta 2022 je ta načrt padel v vodo. Leta 2023 je nato ministrstvo za kulturo priskrbelo sredstva za novo idejno rešitev novogradnje Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Biološkem središču v Ljubljani.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov

Objavljeno

dne

Mesec dni po odprtju letošnje Evropske prestolnice kulture je znano, koliko je stala slovesnost ob odprtju. Po poročanju Primorskih novic so Zavod GO! 2025 in PromoTurismoFVG ter v manjši meri občini skupno porabili približno dva milijona evrov. Od te vsote je slovenska stran plačala skoraj milijon.

Celodnevni dogodek z naslovom Od postaje do postaje je sooblikovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Povezal je pet glavnih in številna manjša prizorišča v Novi Gorici in Gorici ter ponudil množično čezmejno povorko v spremstvu pihalnih orkestrov od ene do druge železniške postaje s spremljevalnimi dogodki društev in ustvarjalcev po ulicah in trgih obeh mest. Vrhunca dogajanja sta bila prireditev na Trgu Evrope in umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja.

Foto: GO! 2025/Ana Rojc

Glavna financerja sta bila Zavod GO! 2025 na slovenski in PromoTurismoFVG, ki opravlja storitve za pokrajino Furlanijo – Julijsko krajino, na italijanski strani, obe občini sta prispevali manjši del.

Kot so neuradno izvedeli pri Primorskih novicah, je italijanska stran, ki je plačala dogajanja v Gorici in na Trgu Evrope, za vse skupaj odmerila dober milijon evrov.

Slovenska stran je plačala slab milijon evrov. V Zavodu GO! 2025 so pojasnili, da je bil proračun osrednje slovesnosti na trgu Edvarda Kardelja pred novogoriško občino in Bevkovem trgu nekaj manj kot 800.000 evrov, približno 150.000 evrov pa je šlo za honorarje nastopajočih. Med večjimi produkcijskimi stroški je skoraj 47.000 evrov stal podij za zavarovanje trave na prizorišču, postavitev odra je stala 44.000 evrov, projektorji za mapping 40.000 evrov, dodatno 24-urno varovanje pa 47.000 evrov.

Po “nepisanem pravilu” naj bi slovesnost pogoltnila deset odstotkov celotnega proračuna
Kot so še zapisali, ima Zavod GO! 2025 za obdobje petih let proračun približno 20 milijonov evrov, od tega za delovanje okvirno dva milijona. “Če velja v družini EPK nepisano pravilo, da stroški otvoritvene slovesnosti znesejo okoli deset odstotkov celotnega zneska proračuna, tedaj GO! 2025 lahko zatrdi, da mu je z veliko manj skupaj s partnerji uspelo pripraviti celodnevno prireditev, ki je v živo navdušila 50.000 obiskovalcev, z neposrednimi televizijskimi prenosi in javljanji s skupno več urami programa na dveh nacionalnih televizijah, RTV Slovenija in RAI, pa še veliko več gledalcev in gledalk. K temu lahko prištejemo še številne infrastrukturne investicije zaradi EPK, ki so za primerjavo že krepko presegle 200 milijonov vrednosti v obeh mestih in bodo v mestu ostale trajno tudi po odprtju,” so še zapisali v Zavodu GO! 2025.

Kako sta gospodarili lanski prestolnici?
Za primerjavo so podali tudi nekaj podatkov o EPK-ju lanskega leta. Bad Ischl je tako od 31 milijonov evrov vseh sredstev za delovanje porabil sedem milijonov, za uvodni spektakel, ki si ga je ogledalo približno 5500 obiskovalcev, pa približno 1,4 milijona evrov. Investicij v infrastrukturo ni bilo.

Estonski Tartu je imel skupno na voljo 26 milijonov sredstev in je za delovanje porabil malo manj kot tri milijone. Uvodni spektakel je stal približno 920.000 evrov in pritegnil več kot 10.000 obiskovalcev. Večjih naložb v infrastrukturo ni bilo.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

Objavljeno

dne

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba in z njo tudi najstarejša revija za otroke v Sloveniji “Ciciban” letos namreč zaznamujeta 80 let delovanja.

Jubilejno leto Mladinske knjige poteka pod sloganom Dobre zgodbe so večne, ki ga spremlja tudi jubilejni logotip, pri katerem so osmico spremenili v znak za neskončnost. Letos skladno z jubilejno zgodbo načrtujejo tudi jubilejni zbirki večnih zgodb za odrasle: Žive klasike, izbor največjih romanov vseh časov, in Večne misli, razkošno izdajo del slovitih mislecev od antike do danes.

Tudi 50 let Mačka Murija in 80 let Pike Nogavičke
V jubilejnem letu bodo najmlajše bralstvo razveselili z antologijo Štiri tačke, psi in mačke, zbirko zgodb in pesmic iz revije Ciciban ter slikanicami legendarnih knjižnih junakov, ob katerih so odraščale mnoge generacije pri nas. Med drugim načrtujejo izid jubilejnega Mačka Murija, ki letos slavi okroglih 50 let, in strip Pike Nogavičke, ki tako kot založba praznuje 80 let.

Tudi nekaj slovenskih avtorjev letos slavi osebne jubileje, ki jih bodo zaznamovali z izdajami zlatih knjig: Desa MuckLila Prap in Andrej Rozman – Roza bodo dopolnili 70 let, Slavko Pregl 80 let ter Mira Voglar 90 let. Pri založbi z domačimi ilustratorji pripravljajo tudi ekskluzivno jubilejno kolekcijo, pod katero se bo podpisala Maja Kastelic.

Mladinska knjiga na Gosposku ulici v Mariboru na posnetku iz leta 1946. Foto: Mladinska knjiga

Založbin jubilej bo zaznamovala tudi množica dogodkov in spremljevalnih dejavnosti. V knjigarnah Mladinske knjige bodo med drugim pripravili serijo malce drugačnih literarno-pogovornih dogodkov z znanimi Slovenci, na turnejo po Sloveniji pa se bo podal priljubljeni maček Muri. Osrednje praznovanje z jubilejno obarvano slovesno podelitvijo Levstikovih nagrad bo maja.

Dogajanje za najmlajše načrtujejo tudi v okviru 2. Festivala izvirne slovenske slikanice, nekoliko starejše otroke in najstnike pa bodo še naprej spodbujali k razmišljanju s PIL-ovo Veselo šolo in bralnim klubom za mlade #knjigebrat. V Mladinski knjigi pa tudi v tem letu ne bodo pozabili na ranljive skupine in bodo pozornost namenili tudi dobrodelnim dejavnostim.

Voščila nekaterih avtorjev ob založbinem jubileju
Andrej Rozman – Roza
, je poudaril, da vse, kar napiše za otroke, “gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (…) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje. In založbi ob njenem jubileju želim, da bi pomagala spraviti tisto, kar se v njih skriva, na svetlo še mnogim literarnim in likovnim talentom.

Prva številka revije za otroke Ciciban je izšla septembra 1945. Revija je v najboljših letih presegla tudi naklado 100.000 izvodov. Foto: Mladinska knjiga

Lila Prap, ki z Mladinsko knjigo sodeluje leta 1986, je zapisala: “Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice. A moj čisto prvi urednik, ki me je navdušil za sodelovanje z Mladinsko knjigo, je bil Božo Kos, čigar duhovite ilustracije sem občudovala že v osnovni šoli. Še vedno hranim njegovo pismo, ki mi je bilo dolga leta motivacija za nadaljnje ustvarjanje.

Renata Salecl se je s svojim zapisom vrnila v mladostniška leta: “Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig. Navdušena sem bila nad svojo modro izbiro, mama pa veliko manj. Od takrat naprej sva čevlje kupovali skupaj. Mama je skrbela, da so bile ob glavi, polni idej, tudi noge suhe.

Aleš Berger je pobrskal po spominu: “Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča in da sem hkrati tudi sam popisal ne le enega njenih listov.

Draga Mladinska knjiga, čestitam ti ob visokem jubileju, si 80-letnica, a si še vedno mlada po srcu in viziji, sicer ne bi bila Mladinska knjiga, ampak Starinska. Zahvaljujem se vsem urednicam in urednikom, čudovitim vodnikom po nelahkih poteh nastajanja knjig. Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je zapisala Saša Pavček.

David Zupančič pa je založbi zaželel: “Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran. (…) Pa vse najboljše za rojstni dan!

Nadaljuj z branjem
GRADNJA10 ur nazaj

Koper potrdil gradnjo dvigala na Markovec

Mestni svet Mestne občine Koper je s tesno večino podprl naložbo v vrednosti skoraj 10 milijonov evrov, ki predvideva izgradnjo...

PRENOVE/OBNOVE1 dan nazaj

Prenova mestnega središča Velenja v polnem zamahu

V Velenju se začenja obsežna prenova mestnega središča, ki bo končana šele prihodnje leto, predvidoma avgusta. V okviru projekta Trajnostna...

GRADNJA2 dneva nazaj

Ljubljana 2026: Nova ikona – razkrite vizualizacije Nordike

Corwin predstavlja nove vizualizacije za svoj prihajajoči stanovanjski projekt Nordika, ki ga podpisuje svetovno znani skandinavski arhitekturni biro Snøhetta. Gradnja...

Arhitektura4 dnevi nazaj

Plečnikova nagrada letos Pokopališču Ankaran

Plečnikovo nagrado v kategoriji javni prostor je strokovna žirija letos namenila Pokopališču Ankaran arhitektov Uroša Rustje, Primoža Žitnika, Mine Hiršman...

DOGODKI4 dnevi nazaj

Slavnostna otvoritev gradnje Emonike – tudi s časovno kapsulo med temelji

Z današnjo slavnostno prireditvijo Skupine OTP je gradnja dolgo pričakovanega kompleksa Emonike v Ljubljani uradno prešla v novo fazo. Z...

DEDIŠČINA5 dni nazaj

Geopark Karavanke prejel Kugyjevo nagrado za živo kulturno dediščino

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je letošnjo Kugyjevo nagrado podelila Unescovemu globalnemu Geoparku Karavanke. Nagrado, ki jo običajno prejmejo...

Dizajn6 dni nazaj

Med finalisti DesignEuropa 2024 tudi slovenski oblikovalec Žan Kavčič

Evropski natečaj DesignEuropa, ki izpostavlja najboljše primere industrijskega oblikovanja, je med letošnje finaliste uvrstil tudi slovenskega oblikovalca Žana Kavčiča. Zmagovalce...

PRENOVE/OBNOVE1 teden nazaj

Prenova Langerjeve vile ob Ljudskem vrtu: »Nove vsebine bodo mestotvorne«

Langerjeva vila na Mladinski ulici 29 je bila zgrajena leta 1843 kot poletna primestna rezidenca glažutarja Jožefa Langerja, obnova pomembnega...

DOGODKI1 teden nazaj

Novi evropski Bauhaus – Celovita prenova

Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je potekala 1. konferenca Novi evropski Bauhaus – Celovita prenova. Ob sprehodu po prostoru...

ZANIMIVOSTI1 teden nazaj

Raziskava: Kaj Slovencem povzroča največ stresa?

Kar 86 odstotkov Slovencev mesečno v stresu zaradi dvoma, ali so zaprli okna. Rezultati raziskave razkrivajo, da Slovencem vsakodnevnega stresa...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.