Desetletje po smrti slikarja Zmaga Jeraja, enega ključnih slovenskih vizualnih ustvarjalcev druge polovice 20. stoletja, je Miheličeva galerija na Ptuju pripravila razstavo njegovih poznih del, naslovljeno “Tu me nekdo gleda”. Razstavo na Ptuju bo mogoče obiskati do 25. januarja 2026.

Dela, nastala med letoma 1999 in 2014, razkrivajo izjemno plodno, raznoliko in mestoma presenetljivo pozno obdobje umetnika. Z Jerajevim osebnim okoljem so povezana tudi dela, nastala v poletnih mesecih na Ptuju, kjer je z družino prebival v hiši na Zoisovi poti. V tem ustvarjalnem zatočišču je nastal niz platen, na katerih se pojavljajo motivi domačega vrta, bližnje krajine in pogledi iz notranjosti hiše skozi okna – subtilni, skoraj meditativni izseki vsakdana.

Likovna senzibilnost in raziskovalna naravnanost

Po letu 2000 je Jeraj vzpostavil zrelo, reflektirano slikarsko govorico, ki združuje dolgoletno likovno izkušnjo in iskanje sodobnejših izraznih možnosti. Miheličeva galerija poudarja, da njegov pozni opus odlikujejo izjemna občutljivost, premišljenost ter raziskovalni impulz, ki je pomembno zaznamoval sodobno slovensko likovno umetnost.

V obdobju 1999–2014 je umetnik oblikoval več ciklusov, ki izhajajo iz arhitekturnih, urbanih in industrijskih motivov. V stvaritvah po prelomu tisočletja se kaže preplet življenjske zrelosti in nepretrganega študijskega raziskovanja, ki je bilo značilno za njegovo celotno kariero.

Poetična umirjenost in eksistencialni poudarki

Do zgodnjih 2000-ih je Jeraj pogosto tematiziral modernistične motive praznih interierjev, čistih arhitekturnih struktur ter prostorov brez osebne naracije. V teh slikah se je poigraval z umetnostnozgodovinskimi citati, vprašanji reprezentacije in pomena same podobe. V poznih delih se tej tradiciji pridružijo motivi domačega okolja, ki jih prežema prepoznavna, a mehkejša struktura ter zadržana, poetična ekspresivnost.

V tem obdobju umetnik ni več izpostavljal neposredne pripovednosti, temveč je gradil vizualni in konceptualni učinek, ki ga slika sproži v gledalcu. Čeprav dela niso povsem abstraktna, ohranjajo prepoznavne elemente urbane in vrtne ikonografije, vendar v zgoščeni, reduktivni formi.

Zmago Jeraj (Ljubljana, 1937) je študij začel na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nadaljeval pa v Beogradu, Londonu, na Poljskem in v Sovjetski zvezi, kjer je raziskoval poljsko in rusko umetnost, starorusko slikarstvo, sodobno grafiko ter zlasti poljski plakat.

Njegov opus zajema slikarstvo, risbo, grafiko, fotografijo, scenografijo, ilustracijo, kiparstvo in oblikovanje knjig ter tiskovin. Bil je tudi predan pedagog, ki je s svojim znanjem in občutkom za likovni jezik vplival na številne generacije mladih ustvarjalcev. Od leta 1962 je živel in ustvarjal v Mariboru, kjer je bil dejaven del lokalnega umetniškega kroga.

Za svoje delo je prejel številne najvidnejše slovenske nagrade na področju kulture in likovne umetnosti. Umetnik, ki ga odlikujeta izjemna likovna občutljivost in vztrajen raziskovalni duh, je umrl leta 2015 na Ptuju.

Kolekcija Vogue, ki prinaša 20 ikoničnih fotografij in umetniških del vodilne svetovne avtoritete na področju mode, je zdaj na voljo milijonom lastnikov Samsung umetniških televizorjev v Samsung Trgovini z umetninami.

Podjetje Samsung Electronics še naprej bogati umetniško doživetje doma prek Samsung Trgovine z umetninami (Art Store), prestižne digitalne platforme za umetnost, ki je na voljo izključno na umetniških televizorjih Samsung. Po novem pa Samsung vključuje tudi izjemna umetniška dela in fotografije z lansiranjem ikonične umetnosti in posnetkov iz več kot 100-letne zgodovine revije Vogue, ki so zdaj na voljo milijonom lastnikov televizorjev Samsung v Samsung Trgovini z umetninami.

Od svoje prve izdaje leta 1892 je Vogue utrdil svoj položaj kot vodilna svetovna avtoriteta na področju mode, ki nenehno postavlja nove standarde ustvarjalnosti, sloga in kulturne relevantnosti. Kolekcija Vogue v Samsung Trgovini z umetninami je poklon tej izjemni zapuščini umetniških del in fotografij. Kolekcija obsega 20 del, ki zajemajo več kot 100 let ustvarjalne odličnosti revije Vogue. Občinstvo po vsem svetu si zdaj lahko na stenah svojih domov s pomočjo umetniških televizorjev ogleduje legendarne podobe Vogue – od klasičnih naslovnic do nepozabnih uredniških podob.

Moda kot umetnost

Kolekcija Vogue v Samsung Trgovina z umetninami preobrazi dnevno sobo v skrbno izbrano galerijo elegance visoke mode. Umetniška dela so izbrali kuratorji revije Vogue in Daria Greene, globalna vodja vsebin in kuriranja pri podjetju Samsung, iz zbirke 400.000 del, ki jih hrani skrbno nadzorovan arhiv Vogue. To je ključen del dela, ki ga Daria in njena ekipa opravljata vsak teden, da uporabnikom Samsung Trgovine z umetninami zagotavljata vedno nova in relevantna umetniška dela, ki jih lahko občudujejo v svojem domu.

»Modna fotografija je bila vedno več kot samo oblačila. Gre za ujetje domišljije, identitete in kulturnih trenutkov,« je poudaril Kyle Menges, direktor razvoja poslovanja pri podjetju Samsung. »Z vključitvijo Vogue v Samsung Trgovino z umetninami lahko ljubitelji mode in umetnosti ta dela doživijo v svojih domovih, kot brezčasna umetniška dela.«

To partnerstvo prispeva k rastoči knjižnici Samsung Trgovine z umetninami, ki obsega več kot 4.000 umetniških del v več kot 115 državah, in odraža stalne naložbe podjetja Samsung v dvig doživetja umetnosti.

Samsung Trgovina z umetninami ostaja v ospredju tega hitro rastočega trga s poudarkom na ekskluzivnih partnerstvih za sodobna in moderna umetniška dela, ki navdihujejo občinstva po vsem svetu. Od priznanih evropskih slikarjev 19. stoletja, kot so Vincent van Gogh, Pierre-Auguste Renoir in Claude Monet, do sodobnih ikon, kot so Salvador Dalí, Jean-Michel Basquiat in Keith Haring, ter svetovno znanih partnerjev, med katerimi so Art Basel, MoMA in The Metropolitan Museum of Art – edinstven katalog Samsung Trgovine z umetninami uporabnikom omogoča raziskovanje izjemne umetniške zbirke.

Odkrijte ekskluzivna umetniška dela na televizorjih Samsung

Samsung Trgovina z umetninami je na voljo na več modelih iz linije televizorjev Samsung 2025, kar umetnost vodilnih svetovnih umetnikov, muzejev in galerij približa občinstvu bolj kot kdaj koli prej. Med njimi sta tudi The Frame in The Frame Pro, nagrajena televizorja Samsung, ki ponujata Umetniški način.

The Frame Pro je najbolj napreden umetniški televizor Samsung do zdaj, saj prinaša nadgrajen zaslon Neo QLED za živahnejše barve, ostrejše kontraste in globljo črnino. Z brezžično One Connect postajo^[1] je namestitev povsem enostavna, saj omogoča, da kabli ostanejo skriti celo do 10 metrov stran, tako da lahko v polnosti uživate v galerijski kakovosti slike. Poleg tega je zasnovan z brezodsevnim mat zaslonom, ki umetniškim delom daje videz resnične podobe, popolnoma pa ga je mogoče prilagoditi, od okvirjev^[2] do velikosti, zato je popoln dodatek k vsakemu interierju.

Samsung je letos razširil dostop do Trggovine z umetninami tudi na serije Neo QLED 8K, Neo QLED 4K in QLED ter uporabnikom omogočil še več načinov za uživanje v umetnosti v njihovih domovih.

[1] Za polno delovanje televizorja mora biti brezžična One Connect postaja brezžično povezana s televizorjem. Brezžična povezava je lahko odvisna od okolja in se morda ne vzpostavi, če je enota zaprta ali zakrita s kovino (npr. v kovinski omarici) ali z drugimi fizičnimi ovirami, kot so stene. Tako televizor kot brezžična One connect postaja zahtevata ločena napajalna kabla.

[2] Okvirji so naprodaj ločeno.

Krompir in ženske kot nacionalni simboli: razstava v Galeriji Kresija, ki odpira razmislek o identiteti, kulturi in krajini.

V ljubljanski Galeriji Kresija je na ogled razstava Zemlja, ki skozi sitotiske, risbe in skulpture povezuje naravno in kultivirano, biološko in simbolno, osebno in nacionalno. Avtorici, latvijski vizualni umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane, tematizirata vprašanja intimne identitete, plodnosti, pokrajine in dediščine.

Razstava, ki bo na ogled do 28. avgusta 2025, nosi naslov, ki v latvijskem, slovenskem in širšem evropskem kulturnem kontekstu nagovarja večpomenskost pojma „zemlja“ – kot fizičnega prostora, vira hrane, nosilca kulturne identitete in simbolne osnove pripadnosti.

Portreti žensk in sort krompirja

Osrednji del razstave predstavljajo sitotiski in skulpture Agate Lielpetere, ki na subtilen način prepletajo portrete žensk s sortami krompirja, ki nosijo njihova imena. Med njimi so latvijske sorte, kot so Magdalena, Zīle in Laimdota, umetnica pa vključuje tudi slovensko sorto Igor, ki je bila zaradi virusa Y skoraj izbrisana iz kulturne krajine.

Ti portreti so več kot zgolj asociativne upodobitve – so hommage ženskam, njihovi zgodovinski vlogi v agrarni kulturi in obenem opozorilo na izginjajoče avtohtone sorte, ki jih intenzivno in komercialno kmetijstvo postopoma izrinja. Lielpetere s tem sproža razmislek o ohranjanju biotske in kulturne raznolikosti kot temelja identitete.

Krajina brez barv, a s poudarjeno prisotnostjo

Drugi del razstave tvorijo velikoformatne risbe Luize Rukšane, izdelane v tehniki oglja in grafita. Umetnica zavestno izpušča barvo in s tem gledalcu omogoča, da krajino doživlja skozi svetlobo, senco, teksturo in kompozicijo. Njeni izseki latvijske pokrajine so intimni, kontemplativni in nekoliko odmaknjeni, kot bi šlo za notranje projekcije narave – tihe poklone kraju in njegovim oblikam.

Rukšane razmišlja o ženskosti, plodnosti in delu kot sestavinah kulturne krajine, ki so bile tradicionalno povezane z ženskami, zlasti v ruralnem prostoru. V dialogu z deli Lielpetere se tako ustvarja celovit narativ o ženski kot simbolu zemlje – njenem varstvu, viru, izvoru in potencialu.

Umetnost kot orodje za ohranjanje dediščine

Umetnici z razstavo premišljeno nagovarjata perečo problematiko izginjanja lokalnih rastlinskih vrst in obenem oblikujeta metaforo: zemlja kot identitetni prostor, ki ga zaznamujeta tako zgodovina kot sedanjost, narava kot kultura, biološka raznolikost kot simbolna vrednost.

Kot poudarjata v spremljevalnem besedilu: »Če v agrikulturi govorimo o kulturi, govorimo o skrbi in negovanju. Globalizacija in naraščajoče povpraševanje pa nas silita, da vdiramo v naravna okolja. Usmerjenost v učinkovitost zmanjšuje prisotnost avtohtonih sort – rastlin, ki so postale del naše identitete.«

Umetnici nove generacije z mednarodno prepoznavnostjo

Agate Lielpetere (1995), diplomantka latvijske Akademije za umetnost, živi in deluje v Ljubljani. Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah v Rigi, Ljubljani, Londonu in Tokiu.

Luize Rukšane (1995), prav tako diplomantka latvijske umetniške akademije, trenutno študira na Hochschule für bildende Künste Hamburg. Z risbami je osvojila nagrado občinstva v okviru Purvītisove nagrade, najprestižnejšega latvijskega priznanja na področju vizualne umetnosti.

Njuna dela so del pomembnih zbirk, med drugim Latvijskega narodnega muzeja umetnosti in fundacije VV, kar priča o njunem pomembnem prispevku k sodobni latvijski umetnosti.