UMETNOST
Mestna galerija Piran: Vse ni tako, kot se zdi
V Mestni galeriji Piran gostuje 21 raznovrstnih umetnin pod skupnim naslovom Vse ni tako, kot se zdi (Everything Is Not What It Seems). To je šele druga postavitev kritiško hvaljene razstave, ki je zaživela lani ob odprtju centra NITJA na Norveškem.
Spremljevalni dogodki se bodo začeli že dopoldne. Razstava sporoča, da je naše znanje o svetu nepopolno, povzema kustosinja Mara Ambrožič Verderber.
Po besedah Mare Ambrožič Verderber, ki je tudi direktorica Obalnih galerij Piran, je razstava velika v več pogledih. Vključuje skoraj vsa izrazna sredstva, ki jih pozna sodobna umetnost. Gre za mednarodno koprodukcijo med norveškim Centrom za sodobno umetnost NITJA iz Lillestrøma in Obalnimi galerijami Piran. Povezuje tudi druge slovenske galerije, ki so posodile dela iz svojih zbirk.
To je druga postavitev razstave, ki je bila zamišljena kot potujoča. Umetninam, ki so bile lani predstavljene v Oslu, so jih v Piranu dodali še sedem. Sodelujoči umetniki so uveljavljeni v svetovnem merilu.
Zaradi velikosti med eksponati izstopata dve prostorski instalaciji. Sintetična ničla Andreja Škufce je postavljena ob vhodu in po razlagi kustosinje spominja na neskončne naftne cevi, ki se vijejo skozi prostor kot nepotešene potrošniške želje. Skulptura Tobiasa Putriha z naslovom Eizelhof, ki ji je namenjen osrednji prostor v prvem nadstropju, se nanaša na Južno Tirolsko, kjer stare kmečke hiše izginjajo, nadomeščajo pa jih turistične kmetije, opremljene tako, kot si kmečko življenje predstavljajo turisti.
Meta Grgurevič je ustvarila mehanizem s peščeno uro in vbočenim ogledalom, ki daje videz, da peščena zrnca letijo navzgor. Primož Bizjak je posnel fotografijo kamnoloma pri Carrari v Italiji, kjer so nekoč izrezovali marmor za znamenite kipe, zdaj pa so le še vir peska za industrijo. Med deli slovenskih umetnikov so razstavljeni še porisan akrilni predmet Lučke Šparovec, risba Mihe Štruklja in skulptura iz porcelana Danija Žbontarja. Deli Bizjaka in Putriha so Obalne galerije s pomočjo ministrstva za kulturo odkupile.
Anawana Haloba (Zambija/Norveška) je za razstavo prispevala zvočno instalacijo, Andrea Fraser (ZDA) knjigo, Kathryn Smith (Južna Afrika) digitalno publikacijo, Robert Watts (ZDA) serijo gravur, Vincent Ceraudo (Francija) videoposnetek, Anne Mette Hol (Norveška) serijo risb s pasteli in ogljem, Nika Neelova (Velika Britanija) glineno ploščo s prstnimi odtisi, Einat Cohen (Izrael) vazo iz porcelana, Hanna Filomen Mjavatn (Norveška) in Kira Senkpiel (Nemčija) posnetek performansa, Igor Eškinja (Hrvaška) tridimenzionalen napis, Corinne Mazzoli (Italija) performans, Victor Mutelekesha (Zambija) video, Tomas Saraceno (Argentina) pa visečo skulpturo.
Razstava bo na ogled do 20. avgusta. Spremlja jo več prireditev.
Vsepovsod naenkrat
V soboto ob 11. uri bo Victor Mutelekesha v Mestni galeriji predstavil pobudo za ustanovitev centra za sodobno umetnost v glavnem mestu Zambije Lusaki. Ob 17. uri bo v Galeriji Monfort v Portorožu baletna predstava Sanje Nešković Peršin Točka brez povratka. Kot je napovedala direktorica Obalnih galerij Piran, je Nešković Peršin “za prostor Monfort pripravila izjemen dogodek, ki bo trajal eno uro in kjer se sama srečuje z lastnim minevanjem časa v plesu, na baletnih copatkah.”
Ob 19., istočasno z odprtjem razstave, bodo na Tartinijevem trgu uprizorili The Party Wall Corinne Mazzoli. Ambrožič Verderber je pojasnila, da v Obalnih galerijah preizkušajo sposobnost izvajanja simultanih dogodkov v več prostorih.
V ponedeljek in torek dopoldne bodo v Mestni galeriji pripravili plesno delavnico in performans pod vodstvom Hanne Filomen Mjavaten v sodelovanju s portoroško plesno šolo Swank. Napovedali so tudi izvedbo delavnic.
UMETNOST
Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3
Gala Alica je prejela nagrado za premislek o odnosu do javnega prostora.
S tem opozarja na kompleksno rabo javnega prostora, ki zaradi raznih prepovedi ni več dostopen.
Kot je zapisala mednarodna žirija, umetnico nagrajujejo zaradi relevantnosti njenega sporočila in kakovosti njenega dela. Končna odločitev žirije je bila zaradi visoke kakovosti razstave in raznolikosti sodelujočih težka. Prav dejstvo, da je na razstavo vključenih veliko del že uveljavljenih umetnikov in umetnic, pa je vplivalo na odločitev žirantov, da ima prednost pri izboru uveljavljajoča se umetnica, so sporočili. Žirijo so sestavljali Anne Barlow, Bernard Blistene, Luigi Fassi, Christelle Havranek in Simone Sentall.
Projekt Rob I in Rob II je umeščen na travnik in balkonu ob spregledani Windischerjevi ulici, ki je bila še pred nekaj leti javno prehodna, danes pa je strogo nadzorovana zaradi potreb ameriškega in ruskega veleposlaništva.
Skulpturna intervencija, narejena iz recikliranih izolacijskih materialov iz ljubljanskih zbirnih centrov, je tretji del serije No Loitering (2020-), v kateri site-specific objekti razkrivajo manj vidne elemente javnega prostora ter preizprašujejo njihove funkcije. Skulpturi tokrat preizkušata meje mogočega in dokumentirata neuspeh prehoda v zavarovan prostor.
Če si Rob I prizadeva preiti mejo varnostne ograje na zelenici, Rob II vstopa v prostor Windischerjeve ulice z balkona Moderne galerije.
Tudi o pomanjkanju sodobne umetnosti v mestu
Formi obeh objektov se oblikujeta ob mejah zavarovanega prostora, s tem pa meje še dodatno poudarjata. Postavljena na prostem za Moderno galerijo, začasna intervencija dodatno opozarja na pomanjkanje prisotnosti sodobnejših umetniških del v bližnji okolici umetnostne institucije in širše v javnem prostoru prestolnice.
Tanka meja med zasebnim in javnim prostorom
Gala Alica Ostan Ožbolt trenutno študira vizualne umetnosti na dunajski univerzi za uporabne umetnosti, diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študirala je tudi na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Linzu.
V svojem delu se ukvarja predvsem s problematiko urbanega prostora in tanko mejo med zasebnim in javnim prostorom. Izhodišča njenih raziskav za skulpture in site-specific intervencije so gentrifikacija in privatizacija javnih prostorov, njihove zgodovinske pripovedi in s tem vprašanje njihove vključenosti/izključenosti.
Nagrada za enega od sodelujočih umetnikov ali umetnic je novost, ki jo je Moderna galerija vpeljala z letošnjim, desetim trienalom, nagrajenka pa z njo prejme 4000 evrov.
Jubilejni trienale sodobne umetnosti – U3, ki ga je kuriral Tevž Logar, je v Moderni galeriji na ogled od junija. Pod naslovom Proti toku časa predstavlja dela, ki so nastala v zadnjih petih letih in vzpostavljajo relacijo do slovenskega umetnostnega prostora.
UMETNOST
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
Dražbena hiša Sotheby’s bo 20. novembra v New Yorku ponudila delo Maurizia Cattelana z naslovom Komik. Ocenjujejo, da bo prodana za 1 do 1,5 milijona dolarjev. Delo je razdelilo mnenja in postavilo pod vprašaj vrednost umetnosti.
Znamenita provokativna skulptura Maurizia Cattelana, banana, ki jo je na steno prilepil z lepilnim trakom na umetniškem sejmu Art Basel leta 2019, bo 20. novembra ponujena na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku. Galerija Perrotin je Komika prvič ocenila na 120.000 dolarjev, ko je bil leta 2019 prodan na sejmu Art Basel v Miamiju, v Sotheby’s pa računajo, da bodo za delo iztržili do 1,5 milijona dolarjev.
Prodajali bodo certifikat in navodila za razstavljanje
Na dražbi ne bodo prodajali materialnega dela, ampak certifikat o avtentičnosti in s tem pravico do ideje, kar pomeni, da je fizično banano mogoče zamenjati. Kot delo konceptualne umetnosti Komik sestoji iz certifikata o avtentičnosti ter podrobnih navodil za pravilno razstavljanje. Delo je Cattelan zasnoval v nakladi treh izvodov in dveh poskusnih odtisov. En primerek hranijo v Muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku.
Cattelan je v pogovoru za The Art Newspaper o delu povedal: “Zame Komik ni bil šala, ampak iskren komentar in razmislek o tem, kaj cenimo. Na umetniških sejmih sta v ospredju hitrost in posel. Zato sem na to gledal takole: če bi moral biti na sejmu, bi lahko prodal banano, kot drugi prodajajo svoje slike. Tako bi lahko igral znotraj sistema, vendar po svojih pravilih.“
Prodaja dela na dražbi kot dokončna uresničitev konceptualne ideje
Komika je mogoče umestiti med dela, kot je Fontana Marcela Duchampa, porcelanast pisoar, postavljen na podstavek in podpisan s psevdonimom leta 1917, s katerim je umetnik poskušal na novo opredeliti, kaj vse je lahko umetnost. Vodja Sothebyjevega oddelka za sodobno umetnost v Ameriki David Galperin je za izjavi zapisal: “Če se Komik v svojem bistvu sprašuje o samem pojmu vrednosti umetnosti, potem bo prodaja dela na dražbi novembra letos dokončna uresničitev njegove bistvene konceptualne ideje – javnost bo končno imela besedo pri odločanju o njegovi pravi vrednosti.“
“Najvplivnejša in najradikalnejša umetniška dela v zadnjem stoletju so imela moč, da so temeljito spremenila dojemanje same narave umetnosti. V tem duhu je Komik izzivalno delo čistega genija. V njem se prepletata globoka kritična misel in subverzivna duhovitost, gre za odločilno delo umetnika in generacije. Cattelan je z eno samo briljantno gesto zamajal temelje umetniškega sveta in umetnost postavil v središče popularne kulture,” je še zapisal Galperin.
Delo v petih letih zaslovelo v časopisih in na razstavah
Delo je bilo leta 2019 objavljeno na naslovnici časopisa The New York Post, pred koncem sejma Art Basel pa so ga morali zaradi velike množice obiskovalcev umakniti z razstave. Banana je bila od tedaj že dvakrat pojedena – enkrat v sklopu performansa z naslovom Lačni umetnik, drugič jo je pojedel lačen študent, ki je olupek prilepil nazaj na steno.
Komik bo pred dražbo predstavljen 28. oktobra v New Yorku, nato pa bo na ogled še v Londonu, Parizu, Milanu, Hongkongu, Dubaju, Tajpeju, Tokiu in Los Angelesu. V New Yorku bo ponovno od 8. novembra pa do dražbe.
UMETNOST
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«
Ilustratorka Hana Stupica je bila od ranega otroštva obdana z likovno umetnostjo. Opazovala je slike dedka Gabrijela, ter ilustracije babice Marlenke in matere Marije Lucije. Razstava v galeriji Velenje bo na ogled do 12. oktobra.
V Galeriji Velenje danes odpirajo razstavo z naslovom Stupica – od dedka do vnukinje, na kateri skušajo pokazati, kako so na Hano člani umetniške družine skozi generacije prenesli umetniško znanje in navdih. Postavitev poudarja medsebojno povezanost družine in kako je ta vplivala na razvoj Hane kot umetnice. Obiskovalci bodo lahko videli, kako so družinski vplivi oblikovali Hanin edinstveni slog in umetniški izraz, ki pa ga umetnica vseeno kljub družinski likovni tradiciji pelje tudi v svojo avtorsko smer nezgrešljive poetike.
Ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev
Hana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Njena babica Marlenka in mama Marija Lucija se uvrščata med najvidnejše slovenske ilustratorke, njen dedek Gabrijel je zapisan v kanon slovenskega modernizma, oče Jeff Pivač pa je grafični oblikovalec.
Že med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je ustvarjala za reviji Ciciban in Cicido, že za prvi večji ilustratorski projekt, diplomsko delo, pa je leta 2014 prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače stanovsko priznanje. Kot najmlajša dobitnica je prepričala s slikanico Rokavička.
Njene ilustracije so objavljene v knjigi Anje Štefan Svet je kakor ringaraja in antologiji Medvedi in medvedki. Ilustrirala je Schönwertove pravljice in slikanico Anje Štefan Zajčkova hišica, za katero je oblikovala tudi likovno zasnovo lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tako Rokavička kot Zajčkova hišica sta bili nominirani za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Rokavička pa tudi za Levstikovo nagrado.
Izjemna pozornost do detajlov, pravljični svet prepoznavne avtorske poetike
Ilustracijo Hane Stupica odlikuje pozornost do detajlov, s katerimi oživlja svoja živalska bitja, ki jih antropomorfizira tudi z edinstvenimi razkošnimi draperijami. Njene živali so vedno tako bitja pravljic, kot take pa nosilke metaforičnih sporočil zgodbe, kot prava bitja iz divjine, kakršna, če imamo srečo, zares lahko srečamo v naravi. Je ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev.
-
Dizajn2 meseca nazaj
Arhitekturni natečaj: vizualna identiteta mesta Zagreb
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Trubarjeva priznanja 2024 prejela Portal Kamra in Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Na Vodnikovi domačiji, ki se vrača v prenovljene prostore v Šiški, zaživela tudi skupna soba za pisanje in ilustriranje
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Slovita katedrala Notre-Dame po petih letih prenove znova odprta
-
TRAJNOST1 mesec nazaj
Lumar še tretjič zapored prejel certifikat Green Star – Marko Lukić je postal Trajnostni lider 2024
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Vetrinjski dvor je najstarejša znana meščanska zgradba v Mariboru