»Nova stavba Fakultete za strojništvo bo stičišče vrhunskega znanja, raziskovanja in inovacij. Z njo bomo naši akademski skupnosti zagotovili pogoje, primerljive z najboljšimi univerzami v Evropi,« je ob podpisu pogodbe o financiranju poudaril rektor Univerze v Ljubljani. Gradnja enega največjih visokošolskih projektov pri nas se bo začela letos, zaključek pa je predviden v treh letih. V nadaljevanju predstavljamo trenutno stanje in načrtovano podobo nove fakultete.

Podpis pogodbe za enega največjih infrastrukturnih projektov

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič sta podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje in vzpostavitve raziskovalne infrastrukture Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Projekt, vreden 160 milijonov evrov, sodi med največje infrastrukturne in raziskovalne naložbe zadnjih let. Financiranje bo zagotovljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Brdo kot novo tehnološko univerzitetno središče

Fakulteta se bo iz sedanje lokacije v središču Ljubljane, kjer deluje v neposredni bližini Filozofske fakultete, preselila na Brdo. To območje se postopno razvija v pomembno univerzitetno vozlišče na področju tehnike in tehnologije, saj tam že delujejo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Biotehniška fakulteta. Selitev bo dodatno okrepila interdisciplinarno sodelovanje in povezovanje med sorodnimi področji.

Nove fakultetne stavbe že letos

»Poleg finančnih virov so kakovostni infrastrukturni pogoji ključni za razvoj visokošolskega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela,« je ob podpisu poudaril minister Igor Papič. Univerza v Ljubljani bo že letos pridobila dve novi stavbi, saj se zaključujeta novogradnji Medicinske in Veterinarske fakultete. V prihodnjih letih se jima bosta pridružili še nova Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo.

Pogoji za razvoj, primerljivi z evropskim vrhom

Rektor Gregor Majdič je izpostavil, da nova stavba ne bo le arhitekturna pridobitev, temveč predvsem prostor, namenjen razvoju vrhunskega znanja. »Z novo infrastrukturo bomo ustvarili pogoje, ki so primerljivi z najboljšimi evropskimi univerzami, hkrati pa bomo okrepili svojo vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi družbe,« je poudaril.

Načrtovani novi študentski domovi

Ob tem je minister Papič skupaj s predstavniki Družbe za svetovanje in upravljanje podpisal tudi pismo o nameri za gradnjo novega študentskega doma v Ljubljani. Predviden objekt bo stal ob Dunajski cesti, v bližini Fakultete za družbene vede, Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete, ter bo zagotavljal približno 500 dodatnih postelj.

V pripravi je tudi projekt novega študentskega doma na Roški, kjer načrtujejo okoli 380 postelj. Zadnji študentski dom v Ljubljani je bil sicer zgrajen leta 2006, zato nove kapacitete predstavljajo pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev študentov.

V Sloveniji se napoveduje nov val gradnje dostopnih najemnih stanovanj. Državna družba DSU je objavila javno naročilo za projektiranje in gradnjo nove stanovanjske soseske na območju Majskih poljan v Novi Gorici. Projekt je namenjen predvsem gospodinjstvom z nižjimi in srednjimi prihodki ter naj bi prispeval k večji dostopnosti najema za mlade, družine, starejše in zaposlene v deficitarnih poklicih.

Po zaključku vseh faz bo nova soseska obsegala najmanj 510 stanovanj oziroma približno 35.000 m² bivalnih površin. Gradnja bo potekala postopno. V prvi fazi je predvidena izgradnja najmanj 214 stanovanj v skupni izmeri približno 15.000 m², ki naj bi bila najemnikom na voljo predvidoma leta 2029. V nadaljevanju bo zgrajenih še najmanj 296 stanovanj, skupaj okoli 20.000 m², ki bodo postopoma oddana med letoma 2031 in 2034.

Trajnostno zasnovana nova soseska

Projekt bo umeščen na približno 31.000 m² velikem zemljišču in bo obsegal 11 stanovanjskih objektov. Po napovedih investitorja bo soseska zasnovana trajnostno, z energijsko učinkovitimi stavbami in nizkimi obratovalnimi stroški, kar naj bi najemnikom zagotavljalo dolgoročno cenovno dostopno bivanje.

Gre za prvi projekt družbe DSU v segmentu dostopnih najemnih stanovanj, ki zapolnjuje vrzel med socialnimi in tržnimi stanovanji. Kot poudarja glavni direktor družbe Mitja Križaj, projekt temelji na modelu, ki združuje socialno funkcijo stanovanjske politike z dolgoročno finančno vzdržnostjo. Investicija je zasnovana kot finančno zaprta celota, pri kateri naj bi prihodki iz najemnin pokrivali stroške gradnje in upravljanja ter omogočali omejen, približno 3,5-odstotni donos na vložena sredstva.

Nadaljevanje projektov tudi drugod po Sloveniji

DSU ob projektu v Novi Gorici napoveduje tudi nove investicije na drugih lokacijah. V Šmartnem pri Ljubljani je predvidena gradnja 63 stanovanj, od katerih naj bi bila prva na voljo že prihodnje leto. Hkrati so v pripravi projekti, ki bi lahko v prihodnjih letih zagotovili več kot 2.300 novih stanovanj na različnih območjih po Sloveniji.

Med potencialnimi lokacijami so območja Stegne, Stolpniška, Kamnolom Podutik in Trnovsko predmestje v Ljubljani, pa tudi Maribor City, Slomškova v Ajdovščini in Grenc v Škofji Loki.

DSU poleg tega preučuje tudi možnost nakupa kompleksa z več kot 500 študentskimi najemnimi stanovanji v Ljubljani, ki že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje. V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa se pripravlja tudi projekt študentskega doma Brinje v Ljubljani, ki bi lahko zagotovil približno 500 novih postelj.

Po navedbah družbe bodo vse načrtovane investicije usmerjene v čim hitrejše in stroškovno učinkovito zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine.

V ljubljanski Šiški je predvidena gradnja nove poslovne stolpnice Stolp Severnica, za katero so investitorji že pridobili integralno gradbeno dovoljenje. Okoli 100 metrov visok objekt bo umeščen med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalno središče Aleja ter bo po višini presegel bližnji stanovanjski stolpnici Spektra.

Projekt razvija družba Stolp Severnica, katere direktor je Jan Pinterič. Po njegovih besedah si investitorji prizadevajo, da bi projekt napredoval čim hitreje, stolpnica pa naj bi s sodobno arhitekturno zasnovo prispevala k prepoznavni podobi severnega dela mesta.

Arhitekturno zasnovo podpisuje studio Zaha Hadid Architects v sodelovanju s slovenskim S Ateljejem. Stavba je zasnovana kot vitka stolpnica izrazito fluidne oblike. Njena masa je sestavljena iz treh vertikalnih volumnov, ki se v osrednjem delu združijo v celoto. Dva zastekljena volumna sta namenjena poslovnim prostorom, tretji pa predstavlja komunikacijsko jedro objekta.

Poseben poudarek dajejo stolpnici izdolbeni deli fasade v obliki kaplje, ki ustvarjajo večje zunanje terase in značilno arhitekturno silhueto. V pritličju in mezaninu je predvidena reprezentativna vhodna avla z gostinskim programom, v zgornjih etažah pa sodobni poslovni prostori za približno 740 zaposlenih.

Objekt bo obsegal štiri kletne etaže, pritličje, mezanin in 21 nadzemnih nadstropij, skupaj približno 26.000 m² bruto površin. V kletnih etažah bodo garaža ter tehnični in servisni prostori, medtem ko bodo nadzemne etaže povezane s petimi dvigali, od katerih bosta dve panoramski. Večina nadstropij bo imela tudi manjše balkone, v 5. in 9. nadstropju pa sta načrtovani večji razgledni terasi.

Gradnja visokih objektov v Ljubljani je v zadnjih letih vse pogostejša. Med vidnejšimi primeri so hotel InterContinental Ljubljana, Grand Hotel Plaza, stanovanjski stolpnici Spektra ter načrtovani projekti Emonika, Nordika in zdaj tudi Stolp Severnica. Po mnenju strokovnjakov je gradnja v višino del širšega urbanističnega trenda zgoščanja mest, ki omogoča učinkovitejšo rabo prostora.

Območje Šiške pa se razvija tudi z novimi poslovnimi programi. V bližini nastaja še poslovni kompleks WestLink Campus, ki bo ponudil več kot 12.500 m² poslovnih površin in približno 600 parkirnih mest.