Do izteka roka za dokončanje turističnih projektov, ki so bili izbrani na 58 milijonov evrov vrednem razpisu, je le še malo časa. Nekateri največji prejemniki evropskih sredstev so naložbe že zaključili, zato smo preverili, kako so porabili denar in kaj je z njim že nastalo.

Ministrstvo za gospodarstvo je leta 2022 objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti slovenskega turizma (NOO nastanitvene zmogljivosti). Na njem je bilo odobrenih 60 projektov, na drugem sorodnem razpisu pa še osem. Nekateri prijavitelji so pozneje odstopili od pogodb o dodelitvi sredstev.

Skupno je bilo na obeh razpisih na voljo 58 milijonov evrov, od tega 18 milijonov evrov za celovite prenove oziroma rekonstrukcije in 40 milijonov evrov za gradnjo novih nastanitvenih objektov. Sredstva je zagotovila Evropska unija v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Rok za zaključek vseh projektov je 30. junij 2026, zato se čas za izvedbo hitro izteka. Več največjih investicij je že končanih. Pri treh prijaviteljih, ki so prejeli tudi najvišjo možno subvencijo v višini 1,8 milijona evrov, smo preverili, katere projekte so uresničili.

Terme Snovik z največjo investicijo med podprtimi projekti

Najobsežnejšo naložbo, vredno 13,1 milijona evrov, so izvedle Terme Snovik. V okviru projekta so zgradile štirizvezdični NaturHotel Snovik Superior, ki je prve goste sprejel 2. junija.

Izgradnja hotela je bila del širšega investicijskega projekta, ki je poleg nove nastanitvene zmogljivosti zajemal še kongresni in wellness center, novo komunikacijsko pot z opornimi zidovi in nadstrešnico ter garažno hišo z dodatnimi parkirnimi mesti.

Hotel ima 72 sob, razporejenih v štirih nadstropjih, vse s terasami in pogledom na okoliško naravo. Skupaj lahko sprejme do 199 gostov, odvisno od razporeditve dodatnih ležišč. Gostom so na voljo dve restavraciji, kavarna z lobby barom, vinski kotiček, trgovina, otroška igralnica ter skupna recepcija za hotel in apartmajsko naselje.

Nov kongresni center s kapaciteto do 350 udeležencev termam omogoča vstop na trg trajnostnega kongresnega turizma, razširjeni wellness in nove bazenske površine pa dopolnjujejo ponudbo zdraviliškega turizma.

V Termah Snovik poudarjajo, da je bila investicija logična razvojna nadgradnja njihove več kot tridesetletne zgodbe. Po njihovih besedah niso sledili le tehnični posodobitvi, temveč predvsem potrebam sodobnih gostov in dolgoročni razvojni viziji. Evropska subvencija je pomembno spodbudila izvedbo projekta, pomemben dejavnik pa je bilo tudi vse večje povpraševanje po hotelskih nastanitvah.

Pričakujejo, da bo nova infrastruktura podaljšala turistično sezono, povečala prihodke in povprečno dolžino bivanja gostov ter okrepila njihovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Poleg wellness in zdraviliškega turizma želijo okrepiti tudi segment trajnostnega kongresnega turizma.

V Termah Banovci stavijo na višjo kakovost nastanitve

Med večjimi zaključenimi projekti je tudi naložba Term Banovci, kjer so konec marca odprli novi štirizvezdični butični hotel Narcisa. Celotna investicija je bila vredna približno 6,5 milijona evrov.

S prizidavo so hotelske zmogljivosti povečali s 24 na 31 nastanitvenih enot, hotel pa je napredoval iz kategorije treh v kategorijo štirih zvezdic.

Nova ponudba vključuje wellness in termalna doživetja, sprostitvene programe ter prostore za manjše poslovne in konferenčne dogodke. Del investicije je bil namenjen tudi digitalizaciji poslovnih procesov in dodatnemu usposabljanju zaposlenih.

Izvršni direktor Term Banovci Tihomir Babič je ob odprtju poudaril, da hotel predstavlja pomemben razvojni korak za terme in krepitev njihove konkurenčnosti v regiji. Direktorica Eva Karba pa je projekt označila za eno najpomembnejših turističnih naložb v Pomurju v zadnjih letih ter pomemben strateški mejnik za razvoj družbe.

Hotel Sončno polje prinaša nov koncept turistične ponudbe v Prekmurju

Sredi junija je vrata odprl tudi Hotel Sončno polje v Tešanovcih. Projekt je nastal v sodelovanju s podjetjem Lumar. Ob prijavi na razpis je nosil ime Zlato polje, pozneje pa so se investitorji odločili za novo ime, ki po njihovem mnenju bolje odraža identiteto blagovne znamke.

Celotna investicija je znašala približno 6,5 milijona evrov brez DDV. Hotel stoji na mestu nekdanje domačije, kjer je do leta 1945 delovala največja gostilna v kraju in okolici.

Objekt ponuja 19 nastanitvenih enot s skupno 65 ležišči, restavracijo, wellness s savnami, zunanji bazen, fitnes ter večnamenske konferenčne prostore za poslovna srečanja, seminarje in dogodke z do 80 udeleženci.

Po besedah vlagateljev projekt predstavlja pomembno pridobitev za lokalno skupnost in razvoj regionalnega turizma. Poleg novih delovnih mest bo hotel sodeloval tudi s številnimi lokalnimi ponudniki, s čimer bo prispeval k razvoju širšega gospodarstva.

Eden od vlagateljev Franc Cipot poudarja, da je bila odločitev za investicijo predvsem razvojna. Čeprav je Prekmurje močno povezano s termalnim turizmom, so želeli ustvariti hotel, ki temelji na sodobni arhitekturi, lokalni identiteti, trajnostni gradnji ter osebnem pristopu do gosta. Evropska sredstva so po njegovih besedah pomembno prispevala k izvedbi projekta v načrtovanem obsegu in kakovosti.

Vlagatelji pričakujejo, da bo hotel privabljal domače in tuje goste, ki bodo v regiji ostajali dlje ter koristili storitve lokalnih ponudnikov. Velik potencial vidijo tudi v razvoju poslovnega turizma, ki ga bodo podprli novi konferenčni prostori.

Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.

Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.

Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«

Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav

Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Žičnica namesto tovornjakov

Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.

Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.

Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.

Pravno in strokovno usklajevanje

»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«

Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«

Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica

V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.

Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.

Gradbene storitve so bile v drugem četrtletju letos v povprečju dražje za 1,4 odstotka kot v prvem, medletno pa je rast dosegla 3,7 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada. Trend zviševanja cen se tako nadaljuje – po 4,5-odstotni rasti v lanskem letu je bila medletna rast v prvem polletju letos 3,2-odstotna.

Gradnja stavb z najizrazitejšim četrtletnim skokom

V primerjavi s prvim četrtletjem so se cene najbolj zvišale pri gradnji stavb, in sicer za 2,3 odstotka. Pri gradnji inženirskih objektov so zabeležile 0,5-odstotno rast. Medtem ko so pri gradnji cest in železnic cene ostale skoraj nespremenjene, so se pri gradnji drugih inženirskih objektov zvišale za 2 odstotka.

Specializirana dela: zaključna gradbena dela v ospredju

Specializirana gradbena dela so se v drugem četrtletju podražila za 1,2 odstotka. Najopaznejšo rast so dosegla zaključna gradbena dela, in sicer za 2,5 odstotka. Rahlo znižanje cen so beležila zgolj dela iz skupine krovstvo in druga specializirana gradbena dela, kjer so se stroški znižali za 0,1 odstotka.

Medletni premiki: največji porast pri pripravljalnih delih

V primerjavi z enakim obdobjem lani so se storitve najbolj podražile pri specializiranih gradbenih delih (za 4,6 odstotka), najmanj pa pri gradnji inženirskih objektov (za 1,7 odstotka).

Znotraj te skupine so cene gradnje drugih inženirskih objektov narasle za 5,3 odstotka, gradnje oskrbne infrastrukture za 3,2 odstotka, medtem ko je bila rast pri gradnji cest in železnic skromnejša, 0,8-odstotna.

Storitve, povezane z gradnjo stavb, so se medletno v drugem četrtletju zvišale za 3,6 odstotka. Najbolj izrazito rast so beležila pripravljalna dela na gradbišču, kjer so se cene dvignile za 7,7 odstotka. Najbolj stabilne so ostale cene v skupini krovstvo in druga specializirana gradbena dela, kjer je rast znašala 0,9 odstotka.

Polletni pregled: enakomerna rast v vseh skupinah

V prvem polletju so se cene storitev pri gradnji stavb zvišale za 2,6 odstotka, pri gradnji inženirskih objektov za 1,3 odstotka – največ, za 5,3 odstotka, pri gradnji drugih inženirskih objektov. Pri specializiranih gradbenih delih pa je bila rast 4,2-odstotna.

Tudi v tem pregledu so bila v ospredju pripravljalna dela na gradbišču, ki so se podražila za 7,3 odstotka.