Connect with us

GOSPODARSTVO

Družba JUB v roke avstralskemu Duluxu

Objavljeno

dne

Delničarji družbe Jub, premaznika iz Dola pri Ljubljani, so sprejeli ponudbo 5500 evra za delnico družbe, kolikor za prevzem ponuja avstralski Dulux, ki je sicer del japonske multinacionalke Nippon Paint Holdings, poročajo spletne Finance. Podpis pogodbe naj bi sledil danes zvečer, novi lastniki pa naj bi se zavezali k ohranjanju proizvodnje in razvoja v Dolu pri Ljubljani, ohranitvi blagovne znamke, Jub pa naj bi postal središče avstralske družbe za njeno poslovanje v Evropi.

Delničarji, ki bodo skupno deležni 191,3 milijona evrov kupnine, naj bi tako zavrnili za deset milijonov evrov višjo ponudbo nizozemske družbe Akzo Nobel, ki na takšne zaveze ni želela pristati. V finalnem izboru se je za družbo potegoval še izraelski Tambour.

Sašo Kokalj, predsednik uprave družbe JUB.

Skupina Jub je lani ustvarila rekordne rezultate, in sicer 115,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega 70 odstotkov na tujih trgih, ter 10,8 milijona evrov čistega dobička. Ob koncu lanskega leta so imeli 775 zaposlenih. Poleg Slovenije ima podjetja še v enajstih drugih državah na Balkanu, v srednji Evropi in Rusiji.

Slovenska premazniška industrija tako še bolj prehaja v japonske roke. Helios je namreč v lasti prav tako japonskega Kansai Painta. Nippon Paint prav tako kot Jub proizvaja premaze za notranje zidove in fasade pa tudi za avtomobile, plovila in tako dalje. Nippon Paint ima na področju premazov vodilni tržni delež na Japonskem, v Aziji, Avstraliji in Turčiji. Tudi Dulux je proizvajalec premazov. Nippon je to podjetje kupil za 3,8 milijarde dolarjev (3,3 milijarde evrov).

Več sledi.

DOGODKI

Strateško povezovanje družb Lumar in iQwood Od hloda do hiše – vzpostavljanje slovenske lesno predelovalne verige

Objavljeno

dne

Podjetje Lumar, vodilni slovenski proizvajalec skoraj nič-energijskih montažnih objektov, ki je s svojimi inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami že skoraj tri desetletja prisoten tako v Sloveniji kot tujini, v teh dneh beleži nov pomemben korak v razvoju družbe s pričetkom strateške naložbe in povezovanja z družbo iQwood, s čimer v Sloveniji končno nastaja partnerstvo, ki bo omogočilo povezovanje celotne lesno predelovalne industrije – od hloda do končnega izdelka (hiše).

»S strateškim vstopom v podjetje iQwood v Lumarju nadaljujemo naše aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in delovanja, ki smo si jih leta 2018 zastavili z našo trajnostno poslovno strategijo. Ker verjamemo v slovenski les in znanje pri proizvodnji kakovostnih polproizvodov in proizvodov, danes začenjamo lokalno zgodbo, ki pomeni priložnost za celotno slovensko lesno predelovalno verigo,« je dejal Marko Lukić, direktor in solastnik družbe Lumar. S prepletanjem stavbarske tradicije, ki jo na sodoben tehnološki način interpretira iQwood, in finalizacije objekta na ključ, ki ga ponuja podjetje Lumar, bo tako slovenskemu kot tujemu trgu ponujena storitev, ki si je ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do sedaj niso mogli najti. »Produkt mozničenih lesenih sten brez lepil, ki smo ga vizionarsko razvijali vse od leta 2012 dalje, sem vedno videl kot pozitivno luč v tunelu slovenske lesne industrije. Z željo po resni proizvodnji smo marsikdaj iz podjetniškega vidika šli precej po robu, saj sem verjel, da lahko le z napredkom ustvarimo izvozni produkt slovenske lesne industrije. In povezovanje z Lumarjem zdaj materializira prav to, možnost, da produkt uspešno predstavimo in ponudimo tudi v tujini,« je ob napovedi strateškega povezovanja pojasnil Miha Bogataj, direktor iQwood.

Celotna transakcija je vredna približno 1,5 milijona evrov, pretežni del sredstev pa se bo porabil za kapitalsko ojačitev podjetja iQwood ter za nakup tehnološko sodobnejšega in produktivnejšega stroja za večje proizvodnje zmogljivosti.

Zapiranje krogov v Sloveniji

Strateško povezovanje bo imelo pomemben vpliv na slovensko lesnopredelovalno verigo, saj bo omogočilo zapiranje krogov v Sloveniji, kar pomeni, da bo celoten proces, od hloda do končnega izdelka-hiše, potekal doma. Pogosta praksa je, da slovensko hlodovino izvažamo v tujino, nazaj pa uvažamo polizdelke in izdelke, ki imajo precej višjo ceno od cene izvožene hlodovine. »Na ta način bomo bogatili lokalno okolje, saj bomo prispevali k delovnim mestom z boljšo dodano vrednostjo, hkrati pa bo dodana vrednost ostajala v Sloveniji,« je še dodal Marko Lukić. V podjetju tudi upajo, da bodo iz slovenskih državnih gozdov lahko dobili zadostne količine hlodovine in ne bo les ozko grlo, saj bi omenjeno za njihovo rast in razvojne načrte pomenilo izredno velik izziv.

Nagrajena in okolju prijazna tehnologija

iQwood je industrijsko zasnovan izdelek, ki združuje stoletna stavbarska znanja in sodoben pristop k gradbeništvu ter arhitekturi. »Tako so nastali konstrukcijsko izredno močni masivni leseni elementi, ki smo jih letos uspešno testirali na Zavodu za gradbeništvo in s katerimi kreiramo popolnoma nove standarde bio gradnje v Sloveniji in tudi širše. Za proizvodnjo teh elementov smo morali razviti prav poseben stroj s CNC tehnologijo, za katerega smo letos prejeli srebrno nacionalno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije,« je pojasnil Martin Hladnik, novi direktor iQwood d.o.o.

Poseben CNC stroj je letos prejel srebrno nacionalno priznanje za inovacije prI GZS.

Izvozni produkt zelene Slovenije Vizija in ambicije partnerstva niso usmerjene zgolj v Slovenijo. Podjetji sta že uspešno nastopali v tujini, strateško povezovanje pa prinaša številne konkurenčne prednosti, pri čemer bo iQwood ključni izdelek, ki ga bosta ponudili širšemu evropskemu trgu ter tako ustvariti velikoserijski izvozni produkt zelene Slovenije. »V tujini, kjer je potencial za gradnjo iz lesa, brez lepil in na arhitekturno visokem nivoju zelo velik, že zaznavamo veliko interesa za naše konstrukcije za gradnjo javnih objektov in stanovanjskih hiš. Tako smo še pred uradnim začetkom sodelovanja v Avstriji začeli z gradnjo nadstandarnega objekta iz iQwooda, ki ga podjetji pravkar finalizirata,« dodaja Marko Lukić.

Marko Lukić, direktor in solastnik Lumar IG, Miha Bogataj, solastnik in dosedanji direktor iQwood, Martin Hladnik, solastnik in novi lastnik iQwood.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

V kompleksu Schellenburg ne bo kulturne dvorane

Objavljeno

dne

Ljubljanski mestni svetniki so pred dnevi kljub nasprotovanju dela opozicije podprli sklepa o lokacijski preveritvi za območji nekdanjega Kolizeja in tovarne Tovil. V novem kompleksu Schellenburg tako ne bo dvorane, namenjene kulturnim dejavnostim.

Svetniki so s podporo sklepu o lokacijski preveritvi za del območja, kjer je stal nekdanji Kolizej, danes pa tam raste nov kompleks Schellenburg, dopustili odstopanje od pogoja, ki je določal, da mora investitor v prvem nadstropju stavbe urediti večnamenski prostor za kulturne dejavnosti.

Samo 150 metrov stran bodo štiri kinodvorane pod Ajdovščino, v vmesnem času smo odprli vrsto kulturnih objektov, med drugim Cukrarno, ki je mnogo večji kulturni večnamenski prostor, v zaključevanju je tudi streha na Križankah. Ta dvorana ni življenjsko potrebna za ta del Ljubljane oz. sploh za Ljubljano,” je podporo sklepu napovedal ljubljanski podžupan Aleš Čerin.

Seveda so v Ljubljani druge dvorane, kar je pohvalno, a to nima neposredne zveze s Kolizejem,” je pa bila kritična Asta Vrečko iz svetniškega kluba Levica, kjer so predlagali umik te točke z dnevnega reda. Pri Kolizeju gre po njenih besedah tudi za simbolno škodo, za odnos do kulture, do kulturne dediščine in do kulturne infrastrukture.

Denar bo končal v državnem proračunu

Ministrstvo za kulturo je marca letos izdalo odločbo, s katero je investitorju naložilo izravnalni ukrep. Namesto izgradnje osrednjega večnamenskega prostora za kulturo v novem objektu je investitor plačal odškodnino v znesku 1,5 milijona evrov.

“Denar je šel v integralni proračun in Ljubljana za kulturno dediščino tega denarja ne bo videla,” je še opozorila svetnica in znova pozvala, naj mestni svet o točki ne glasuje, dokler se ministrstvo za kulturo ne bo zavezalo, da bo 1,5 milijona evrov namenilo za namen kulturne dediščine ali infrastrukture na območju Ljubljane.

Po besedah samostojnega svetnika Dragana Matića bi lahko denar država denimo namenila obnovi Plečnikovega stadiona. A tudi Matić je poudaril, da so ta sredstva del integralnega državnega proračuna. “Namesto da bi denar namenil ukrepom iz svojega resorja, je 1,5 milijona evrov poslal ministru za finance,” je očital kulturnemu ministru Vasku Simonitiju.

Tudi župan Zoran Janković je prepričan, da ljubljanski kulturni projekti tega denarja ne bodo videli, ob čemer je ponovil, da se mu Simoniti zdi škodljiv minister za Ljubljano. Je pa podprl predlog investitorjev in poudaril, da bodo v objektu, kjer je bila načrtovana dvorana, pisarne, ne stanovanja.

Gradnja pred protipoplavnimi ukrepi

Tudi z lokacijsko preveritvijo za območje nekdanje tovarne Tovil so svetniki ustregli investitorjem in spremenili določilo prostorskega načrta na način, da bi lahko sosesko Urbana oaza začeti graditi, še preden bi država končala gradnjo prve etape protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice.

Po pojasnilih občine pa ostajajo določeni pogoji, med drugim dva dodatna za čas gradnje. Investitor bo moral tako urediti koridor za pretakanje poplavne vode in varovati gradbeno jamo pred vdorom površinske vode z namestitvijo protipoplavnih vreč ali protipoplavnim nasipom.

V Levici so se zavzemali tudi za umik te točke z dnevnega reda in poudarili, da bi mestni svet s sprejetjem lokacijske preveritve “povozil” stališče pristojnega odbora in glasovanje lastne večine v mestnem svetu. Svetnike, ki so akt podprli, so opozorili, da so sami prevzeli tveganje.

Ljubljanski svetniki so podprli tudi strategijo razvoja podeželja in urbanega kmetijstva občine za obdobje 2021–2027, ki opredeljuje štiri cilje, med drugim višjo stopnjo samooskrbnosti. Za ukrepe, navedene v strategiji, namerava občina skupaj nameniti 6,56 milijona evrov.

Kompleks Schellenburg je dialog dveh nasprotujočih arhitekturnih slogov. Medtem ko arhitektura zgradbe Palais sledi ritmu oblikovnega jezika pripadajoče poslovne stavbe, Villa izraža značaj suverenega osamelca. Obema kontrastnima stavbama pa so skupna visoka pričakovanja, ki so izpolnjena v notranji ureditvi stanovanj.
Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Obisk ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška v podjetju TKK

Objavljeno

dne

V sklopu celodnevnega obiska Vlade v Goriški regiji je minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek v sredo obiskal tudi podjetje TKK. V uvodnem srečanju je izvršni direktor podjetja TKK Uroš Lozar predstavil razvoj skupine TKK. Po vsebinskem delu si je minister s spremstvom ogledal sodoben proizvodni objekt s skladiščem, kjer podjetje TKK izdeluje tesnilne mase, poliuretanske pene, dodatke za betone in malte ter lepila.

Ob tem je izvršni direktor TKK Uroš Lozar poudaril: »Ključ do uspeha podjetja TKK je v tem, da tržimo, razvijamo in proizvajamo končne izdelke pod lastno blagovno znamko in jih več kot 90 % izvozimo na preko 70 trgov po celem svetu. S 100 mio € prometa postajamo tudi člani družine top 100 največjih slovenskih podjetij in s 73.000 € krepko presegamo slovensko povprečje dosežene dodane vrednosti na zaposlenega.«

Lozar je dodal, da v novem strateškem ciklu 2021-25 načrtujejo izrazito rast prihodkov na 185 mio € v letu 2025. »Cilj bomo dosegli s povečevanjem števila zaposlenih, vlaganji v nove proizvodne prostore, tehnologijo in informacijske tehnologije ter trženjske aktivnosti v skupni vrednosti preko 35 m€. V tem strateškem ciklu se bo skupina TKK razvila v moderno organizirano in vodeno podjetje, s kulturo usmerjeno k zadovoljevanju kupčevih potreb in iskanju sinergij, razvito prodajno mrežo, inovativnimi in atraktivnimi izdelki, sodobnimi poslovnimi procesi, uvedenimi modernimi informacijskimi rešitvami, okoljsko urejeno, z uvedeno moderno in produktivno tehnologijo v proizvodnji, z zadostnimi proizvodnimi zmogljivostmi in posledično bo postal TKK ugleden delodajalec.«

Minister Zdravko Počivalšek je na srečanju poudaril, da je naloga države zagotoviti konkurenčno poslovno okolje. Dodal je, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo partner, ki bo načrte za investicijo podprlo v predvidenih zakonskih okvirjih in sicer preko Zakona o spodbujanju investicij ali Zakona o skladnem regionalnem razvoju.

Obisk je Lozar zaključil z besedami: »Pri načrtovani rasti pričakujemo tudi pomoč države z davčnimi spodbudami in subvencijami, namenjenim digitalni preobrazbi, tehnologijam za zmanjšanje vplivov na okolje in povečanjem proizvodnih zmogljivosti, saj znotraj koncerna poteka tudi neusmiljeno dokazovanje upravičenosti investicij med tremi proizvodnimi lokacijami v Sloveniji, Belgiji in na Poljskem. Nenazadnje so takšne spodbude tudi varna »naložba« države, saj v podjetju dosledno izpolnimo svoje obljube. Leta 2017 smo namreč javno obljubili povečanje št. zaposlenih za 80 in doseganje med 90 in 100 mio v € prihodkov v letu 2021, kar smo oziroma bomo letos dosegli.«

O podjetju TKK

Podjetje TKK je del multinacionalnega podjetja Soudal, ki je globalni proizvajalec izdelkov za gradbeno kemijo. V podjetju TKK proizvajajo in ponujajo izdelke najvišje kakovosti že 74 let. Čeprav so prisotni v več kot 70 državah po vsem svetu, ostajajo zvesti svojim koreninam ter podpirajo lokalno okolje. Predvsem pa so strastni, agilni in ustvarjalni.

Njihov slogan je »Make it easier«.

Nadaljuj z branjem
ZELENA ENERGIJA9 minut nazaj

Amazon se podaja med obnovljive vire

Pomena varovanja našega planeta se vse bolj zavedajo tudi mednarodne korporacije, ki sicer veljajo za največje onesnaževalce. Pred kratkim je...

DOGODKI3 tedni nazaj

Strateško povezovanje družb Lumar in iQwood Od hloda do hiše – vzpostavljanje slovenske lesno predelovalne verige

Podjetje Lumar, vodilni slovenski proizvajalec skoraj nič-energijskih montažnih objektov, ki je s svojimi inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami že skoraj...

DOGODKI3 tedni nazaj

6. konferenca trajnostne gradnje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je nedavno organiziralo že 6. konferenco trajnostne gradnje, ki jo je spremljalo več kot...

DOGODKI1 mesec nazaj

Največji proizvajalec gospodinjskih aparatov Haier sedaj tudi v Sloveniji

Blagovna znamka Haier je prisotna na vseh petih celinah, v več kot 160 državah, v katerih ima 25 industrijskih parkov,...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Družba JUB v roke avstralskemu Duluxu

Delničarji družbe Jub, premaznika iz Dola pri Ljubljani, so sprejeli ponudbo 5500 evra za delnico družbe, kolikor za prevzem ponuja...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

V kompleksu Schellenburg ne bo kulturne dvorane

Ljubljanski mestni svetniki so pred dnevi kljub nasprotovanju dela opozicije podprli sklepa o lokacijski preveritvi za območji nekdanjega Kolizeja in...

DOGODKI1 mesec nazaj

JUB med prejemniki priznanj najboljšim inovatorjem v osrednjeslovenski regiji

V organizaciji GZS Zbornice osrednjeslovenske regije je nedavno v Ljubljani potekala podelitev priznanj za najboljše inovacije v osrednjeslovenski regiji v...

Materiali2 meseca nazaj

VSE UMETNE SNOVI MED SEBOJ NISO ENAKE

Prijaznost do okolja, trajnost in ohranjanje virov tvorijo kakovost izdelkov Geberit. To načelo velja tudi za uporabo umetnih snovi. Podjetje...

DOGODKI2 meseca nazaj

200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”....

Slovenija2 meseca nazaj

Mednarodni dan bele palice: ogromno javnih objektov pri nas ni prilagojenih slepim in slabovidnim

Mednarodni dan bele palice, simbola neodvisnega življenja slepih in slabovidnih, poteka tako kot svetovni dan vida v znamenju pozivov k...

POPULARNO