Podjetje Lumar, vodilni slovenski proizvajalec skoraj nič-energijskih montažnih objektov, ki je s svojimi inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami že skoraj tri desetletja prisoten tako v Sloveniji kot tujini, v teh dneh beleži nov pomemben korak v razvoju družbe s pričetkom strateške naložbe in povezovanja z družbo iQwood, s čimer v Sloveniji končno nastaja partnerstvo, ki bo omogočilo povezovanje celotne lesno predelovalne industrije – od hloda do končnega izdelka (hiše).

»S strateškim vstopom v podjetje iQwood v Lumarju nadaljujemo naše aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in delovanja, ki smo si jih leta 2018 zastavili z našo trajnostno poslovno strategijo. Ker verjamemo v slovenski les in znanje pri proizvodnji kakovostnih polproizvodov in proizvodov, danes začenjamo lokalno zgodbo, ki pomeni priložnost za celotno slovensko lesno predelovalno verigo,« je dejal Marko Lukić, direktor in solastnik družbe Lumar. S prepletanjem stavbarske tradicije, ki jo na sodoben tehnološki način interpretira iQwood, in finalizacije objekta na ključ, ki ga ponuja podjetje Lumar, bo tako slovenskemu kot tujemu trgu ponujena storitev, ki si je ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do sedaj niso mogli najti. »Produkt mozničenih lesenih sten brez lepil, ki smo ga vizionarsko razvijali vse od leta 2012 dalje, sem vedno videl kot pozitivno luč v tunelu slovenske lesne industrije. Z željo po resni proizvodnji smo marsikdaj iz podjetniškega vidika šli precej po robu, saj sem verjel, da lahko le z napredkom ustvarimo izvozni produkt slovenske lesne industrije. In povezovanje z Lumarjem zdaj materializira prav to, možnost, da produkt uspešno predstavimo in ponudimo tudi v tujini,« je ob napovedi strateškega povezovanja pojasnil Miha Bogataj, direktor iQwood.

Celotna transakcija je vredna približno 1,5 milijona evrov, pretežni del sredstev pa se bo porabil za kapitalsko ojačitev podjetja iQwood ter za nakup tehnološko sodobnejšega in produktivnejšega stroja za večje proizvodnje zmogljivosti.

Zapiranje krogov v Sloveniji

Strateško povezovanje bo imelo pomemben vpliv na slovensko lesnopredelovalno verigo, saj bo omogočilo zapiranje krogov v Sloveniji, kar pomeni, da bo celoten proces, od hloda do končnega izdelka-hiše, potekal doma. Pogosta praksa je, da slovensko hlodovino izvažamo v tujino, nazaj pa uvažamo polizdelke in izdelke, ki imajo precej višjo ceno od cene izvožene hlodovine. »Na ta način bomo bogatili lokalno okolje, saj bomo prispevali k delovnim mestom z boljšo dodano vrednostjo, hkrati pa bo dodana vrednost ostajala v Sloveniji,« je še dodal Marko Lukić. V podjetju tudi upajo, da bodo iz slovenskih državnih gozdov lahko dobili zadostne količine hlodovine in ne bo les ozko grlo, saj bi omenjeno za njihovo rast in razvojne načrte pomenilo izredno velik izziv.

Nagrajena in okolju prijazna tehnologija

iQwood je industrijsko zasnovan izdelek, ki združuje stoletna stavbarska znanja in sodoben pristop k gradbeništvu ter arhitekturi. »Tako so nastali konstrukcijsko izredno močni masivni leseni elementi, ki smo jih letos uspešno testirali na Zavodu za gradbeništvo in s katerimi kreiramo popolnoma nove standarde bio gradnje v Sloveniji in tudi širše. Za proizvodnjo teh elementov smo morali razviti prav poseben stroj s CNC tehnologijo, za katerega smo letos prejeli srebrno nacionalno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije,« je pojasnil Martin Hladnik, novi direktor iQwood d.o.o.

Izvozni produkt zelene Slovenije Vizija in ambicije partnerstva niso usmerjene zgolj v Slovenijo. Podjetji sta že uspešno nastopali v tujini, strateško povezovanje pa prinaša številne konkurenčne prednosti, pri čemer bo iQwood ključni izdelek, ki ga bosta ponudili širšemu evropskemu trgu ter tako ustvariti velikoserijski izvozni produkt zelene Slovenije. »V tujini, kjer je potencial za gradnjo iz lesa, brez lepil in na arhitekturno visokem nivoju zelo velik, že zaznavamo veliko interesa za naše konstrukcije za gradnjo javnih objektov in stanovanjskih hiš. Tako smo še pred uradnim začetkom sodelovanja v Avstriji začeli z gradnjo nadstandarnega objekta iz iQwooda, ki ga podjetji pravkar finalizirata,« dodaja Marko Lukić.

Ljubljanski mestni svetniki so pred dnevi kljub nasprotovanju dela opozicije podprli sklepa o lokacijski preveritvi za območji nekdanjega Kolizeja in tovarne Tovil. V novem kompleksu Schellenburg tako ne bo dvorane, namenjene kulturnim dejavnostim.

Svetniki so s podporo sklepu o lokacijski preveritvi za del območja, kjer je stal nekdanji Kolizej, danes pa tam raste nov kompleks Schellenburg, dopustili odstopanje od pogoja, ki je določal, da mora investitor v prvem nadstropju stavbe urediti večnamenski prostor za kulturne dejavnosti.

“Samo 150 metrov stran bodo štiri kinodvorane pod Ajdovščino, v vmesnem času smo odprli vrsto kulturnih objektov, med drugim Cukrarno, ki je mnogo večji kulturni večnamenski prostor, v zaključevanju je tudi streha na Križankah. Ta dvorana ni življenjsko potrebna za ta del Ljubljane oz. sploh za Ljubljano,” je podporo sklepu napovedal ljubljanski podžupan Aleš Čerin.

“Seveda so v Ljubljani druge dvorane, kar je pohvalno, a to nima neposredne zveze s Kolizejem,” je pa bila kritična Asta Vrečko iz svetniškega kluba Levica, kjer so predlagali umik te točke z dnevnega reda. Pri Kolizeju gre po njenih besedah tudi za simbolno škodo, za odnos do kulture, do kulturne dediščine in do kulturne infrastrukture.

Denar bo končal v državnem proračunu

Ministrstvo za kulturo je marca letos izdalo odločbo, s katero je investitorju naložilo izravnalni ukrep. Namesto izgradnje osrednjega večnamenskega prostora za kulturo v novem objektu je investitor plačal odškodnino v znesku 1,5 milijona evrov.

“Denar je šel v integralni proračun in Ljubljana za kulturno dediščino tega denarja ne bo videla,” je še opozorila svetnica in znova pozvala, naj mestni svet o točki ne glasuje, dokler se ministrstvo za kulturo ne bo zavezalo, da bo 1,5 milijona evrov namenilo za namen kulturne dediščine ali infrastrukture na območju Ljubljane.

Po besedah samostojnega svetnika Dragana Matića bi lahko denar država denimo namenila obnovi Plečnikovega stadiona. A tudi Matić je poudaril, da so ta sredstva del integralnega državnega proračuna. “Namesto da bi denar namenil ukrepom iz svojega resorja, je 1,5 milijona evrov poslal ministru za finance,” je očital kulturnemu ministru Vasku Simonitiju.

Tudi župan Zoran Janković je prepričan, da ljubljanski kulturni projekti tega denarja ne bodo videli, ob čemer je ponovil, da se mu Simoniti zdi škodljiv minister za Ljubljano. Je pa podprl predlog investitorjev in poudaril, da bodo v objektu, kjer je bila načrtovana dvorana, pisarne, ne stanovanja.

Gradnja pred protipoplavnimi ukrepi

Tudi z lokacijsko preveritvijo za območje nekdanje tovarne Tovil so svetniki ustregli investitorjem in spremenili določilo prostorskega načrta na način, da bi lahko sosesko Urbana oaza začeti graditi, še preden bi država končala gradnjo prve etape protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice.

Po pojasnilih občine pa ostajajo določeni pogoji, med drugim dva dodatna za čas gradnje. Investitor bo moral tako urediti koridor za pretakanje poplavne vode in varovati gradbeno jamo pred vdorom površinske vode z namestitvijo protipoplavnih vreč ali protipoplavnim nasipom.

V Levici so se zavzemali tudi za umik te točke z dnevnega reda in poudarili, da bi mestni svet s sprejetjem lokacijske preveritve “povozil” stališče pristojnega odbora in glasovanje lastne večine v mestnem svetu. Svetnike, ki so akt podprli, so opozorili, da so sami prevzeli tveganje.

Ljubljanski svetniki so podprli tudi strategijo razvoja podeželja in urbanega kmetijstva občine za obdobje 2021–2027, ki opredeljuje štiri cilje, med drugim višjo stopnjo samooskrbnosti. Za ukrepe, navedene v strategiji, namerava občina skupaj nameniti 6,56 milijona evrov.

V sklopu celodnevnega obiska Vlade v Goriški regiji je minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek v sredo obiskal tudi podjetje TKK. V uvodnem srečanju je izvršni direktor podjetja TKK Uroš Lozar predstavil razvoj skupine TKK. Po vsebinskem delu si je minister s spremstvom ogledal sodoben proizvodni objekt s skladiščem, kjer podjetje TKK izdeluje tesnilne mase, poliuretanske pene, dodatke za betone in malte ter lepila.

Ob tem je izvršni direktor TKK Uroš Lozar poudaril: »Ključ do uspeha podjetja TKK je v tem, da tržimo, razvijamo in proizvajamo končne izdelke pod lastno blagovno znamko in jih več kot 90 % izvozimo na preko 70 trgov po celem svetu. S 100 mio € prometa postajamo tudi člani družine top 100 največjih slovenskih podjetij in s 73.000 € krepko presegamo slovensko povprečje dosežene dodane vrednosti na zaposlenega.«

Lozar je dodal, da v novem strateškem ciklu 2021-25 načrtujejo izrazito rast prihodkov na 185 mio € v letu 2025. »Cilj bomo dosegli s povečevanjem števila zaposlenih, vlaganji v nove proizvodne prostore, tehnologijo in informacijske tehnologije ter trženjske aktivnosti v skupni vrednosti preko 35 m€. V tem strateškem ciklu se bo skupina TKK razvila v moderno organizirano in vodeno podjetje, s kulturo usmerjeno k zadovoljevanju kupčevih potreb in iskanju sinergij, razvito prodajno mrežo, inovativnimi in atraktivnimi izdelki, sodobnimi poslovnimi procesi, uvedenimi modernimi informacijskimi rešitvami, okoljsko urejeno, z uvedeno moderno in produktivno tehnologijo v proizvodnji, z zadostnimi proizvodnimi zmogljivostmi in posledično bo postal TKK ugleden delodajalec.«

Minister Zdravko Počivalšek je na srečanju poudaril, da je naloga države zagotoviti konkurenčno poslovno okolje. Dodal je, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo partner, ki bo načrte za investicijo podprlo v predvidenih zakonskih okvirjih in sicer preko Zakona o spodbujanju investicij ali Zakona o skladnem regionalnem razvoju.

Obisk je Lozar zaključil z besedami: »Pri načrtovani rasti pričakujemo tudi pomoč države z davčnimi spodbudami in subvencijami, namenjenim digitalni preobrazbi, tehnologijam za zmanjšanje vplivov na okolje in povečanjem proizvodnih zmogljivosti, saj znotraj koncerna poteka tudi neusmiljeno dokazovanje upravičenosti investicij med tremi proizvodnimi lokacijami v Sloveniji, Belgiji in na Poljskem. Nenazadnje so takšne spodbude tudi varna »naložba« države, saj v podjetju dosledno izpolnimo svoje obljube. Leta 2017 smo namreč javno obljubili povečanje št. zaposlenih za 80 in doseganje med 90 in 100 mio v € prihodkov v letu 2021, kar smo oziroma bomo letos dosegli.«

O podjetju TKK

Podjetje TKK je del multinacionalnega podjetja Soudal, ki je globalni proizvajalec izdelkov za gradbeno kemijo. V podjetju TKK proizvajajo in ponujajo izdelke najvišje kakovosti že 74 let. Čeprav so prisotni v več kot 70 državah po vsem svetu, ostajajo zvesti svojim koreninam ter podpirajo lokalno okolje. Predvsem pa so strastni, agilni in ustvarjalni.

Njihov slogan je »Make it easier«.