Connect with us

UMETNOST

Razstava Ljubljana se klanja Sloveniji VII: Jesenice

Objavljeno

dne

Razstavna karavana cikla Ljubljana se klanja Sloveniji bo tokrat romala v železarsko mesto Jesenice in njegovo širšo okolico. Predstavljena bodo umetniška dela, ki s tega območja izvirajo, se v njem navdihujejo oziroma z Jesenic prihajajo njihove avtorice in avtorji, ki pod vprašaj postavljajo idejo doma, ki zaradi specifične geografske in zgodovinske pozicije lahko zavzema različne pomene in podobe.

V Galeriji Vžigalica v Ljubljani pet umetnikov s svojo raznoliko govorico in osebnim pogledom odstirajo podobo Jesenic, ki poskuša preseči enoznačno in stereotipno percepcijo tega mesta jekla in hokeja.

Razstava, ki bo na ogled do 7. maja, spada v tradicionalni galerijski cikel Ljubljana se klanja Sloveniji. Tokrat pogled usmerjajo v Jesenice, ki jih upodabljajo fotograf Jaka Gasar, slikar, grafični oblikovalec in scenograf Miran Mohar iz umetniške skupine Irwin, slikarka Ema Klinar, oblikovalka in vizualna umetnica Tanja Radež in slikarka Helena Tahir. Kustosinja razstave je Lara Mejač.

Osrednja tema razstave je podoba Jesenic, ki jo umetniki v individualnih umetniških izrazih rekonstruirajo skozi nostalgijo in spomine na čase odraščanja, družinsko zgodovino, pripovedovanja drugih prebivalcev ter trenutni odnos, ki ga imajo s krajem, pri čemer ne zanikajo obstoječih stereotipnih značilnosti industrijskega mesta.

Avtorji in avtorice različnih generacij skozi raznovrstne medije od fotografije, risbe, slikarstva do prostorskih instalacij predstavljajo svoj osebni pogled na Jesenice, ki so jih v določenem obdobju zapustili, se tja vračajo, se jih spominjajo in na različne načine doživljajo, beremo v spremnem besedilu.

Jaka Gasar, Brez naslova, Jesenice, 2011. Foto: Jaka Gasar

Fotograf Jaka Gasar že več kot desetletje ustvarja serijo fotografij Jesenice, v kateri poskuša prikazati različne dogodke in hipne trenutke iz življenja tamkajšnjih lokalnih prebivalcev ter svoje lastno doživljanje tega mesta. Gasar sicer prihaja iz Ljubljane, vendar je z mestom osebno povezan, saj je to rojstni kraj njegovih staršev in je tam v otroštvu preživel veliko časa.

Umetniško prakso slikarja, grafičnega oblikovalca in scenografa Mirana Moharja že od nekdaj močno zaznamuje članstvo v različnih kolektivih. Njegova slikarska dela so povezana s skoraj štiridesetletnim aktivnim delovanjem v umetniški skupini Irwin. V razstavo vključena umetniška dela se motivno ali pa formalno približujejo izhodišču same razstave, ki v ospredje postavlja umetnikov odnos do mesta, v katerem je odraščal, hkrati pa sprožajo določene spomine na tisti čas.

Slikarka mlajše generacije Ema Klinar se ukvarja s portretnim slikarstvom, pri katerem jo zanima psihologija upodobljenih obrazov in prikaz narativnih situacij. Umetnica v figurah pogosto izraža občutke, kot so odtujenost, ujetost, tesnoba in želja po pobegu, na katere je do neke mere vplival tudi njen odnos do jeseniškega okolja, v katerem je odraščala in živela do začetka študija.

Oblikovalka in vizualna umetnica Tanja Radež neutrudno išče vzorce, ki so jo osebnostno oblikovali, ter jih dobesedno zbira in metaforično preučuje. Na križišču osebne inventure ugotavlja, da je dom tam, kjer so poleti njena zimska oblačila ter pozimi poletna, in tam, kjer raste hrast, pod katerega bodo po smrti lahko položili njen pepel, prah in strah. To so torej Jesenice, ki jih vidi kot mistično mesto, v katerem ni prav ničesar izjemnega.

Umetniško prakso Helene Tahir zaznamuje raziskovanje polja grafike, preko katerega prehaja v druge medije, kot so risba, fotografija in slikarstvo. Različne poglede, realistične prizore in nostalgične spomine je na podoben način sestavljala tudi v seriji risb Jesenice. Izhodišče za risbe so motivi iz analognih fotografij, ki jih je umetnica posnela iz stanovanja v blokovskem naselju, kjer je odraščala, je o umetnikih zapisala kuratorka razstave Lara Mejač.

Razstavo si bo mogoče 14. aprila in 7. maja ogledati tudi pod vodstvom kuratorke Lara Mejač in umetnikov.

Helena Tahir, Risba 5 (Jesenice), 2020. Foto: Galerija Vžigalica

UMETNOST

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Objavljeno

dne

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega konteksta.

Umetnik je za razstavo nominirancev za nagrado skupine OHO pripravil delo, ki je ob vstopu v galerijski prostor skoraj neopazno, saj ga v prvi vrsti nemara ne percipiramo kot umetniško delo. Sestavljen je iz dveh delov – belega podstavka, ki aludira na klop, na kateri si ogledujemo umetniška dela in je s prevrnitvijo spremenjen v samo umetniško delo. Drugi del predstavljajo sledi obrabe na stikalu za luč, ki so torej spet posledica minimalne, komaj opazne umetnikove geste.

Dominik Štibernik: Piedestal, 2023, zbrušena stenska barva na tleh. FOTO: Center in galerija P74

Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna žirija, Dominik Štibernik s svojim delom prestavlja umetniško prakso, v kateri konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega konteksta. “Preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti v umetniškem procesu. V tej praksi, in tudi pri umetniškem delu Delo je treba poiskati, se ozadje, okvir, podstavek umetniškega dela z minimalno gesto preobrne v delo samo. To se zgodi natanko tako, da izpostavi njegovo odsotnost, njegovo očitno neidentičnost (z idejo, predstavo, konvencijo o tem, kaj in kje je umetniško delo v galerijskem prostoru). S to gesto se umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca,” še beremo v utemeljitvi.

Nagrajenec o svojem umetniškem delu z naslovom Delo je treba poiskati obravnava sam proces nastajanja umetniškega dela, nekaj, s čimer se tudi sicer v svojih projektih precej ukvarja. Gledalec vidi le končni izdelek, ne pa tudi celotnega procesa njegovega nastanka.

Štibernik je bil nagrajen za delo z naslovom “Delo je treba poiskati”. Foto: Center in galerija P74

Na ta način je proces “povišan v umetniško delo”, pojasni Štibernik. V naslovu dela je umetnik združil dvoje – na eni strani je to predpostavka, da se umetniško delo kljub današnji poplavi podob še vedno razlikuje od drugih izdelkov. Drugo branje pa se nanaša na nenehen očitek umetnikom, da ne opravljajo “pravega dela” ter zahtevam, da si takšno “pravo delo” poiščejo.

Dominik Štibernik (1993) je leta 2019 diplomiral na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana (AVA). Njegova dela so bila razstavljena na več skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu. V svojem delu preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti; zakulisje umetniške prakse je povišano v umetniško delo ali gesto. Pojavnost vsakdanjega precizno reproducira in uprizarja prek jezika razstavnih ali umetniških protokolov.

Letošnji finalisti nagrade skupine OHO (na fotografiji od leve proti desni) Dominik Štibernik, Lucija Rosc, Nežka Zamar in Maja Bojanić  (Foto: Peter Fettich)

Nagrada skupine OHO je del mednarodne mreže YVAA (Young Visual Artist Award), ki združuje sorodne nacionalne nagrade dvanajstih evropskih držav.  Ob Štiberniku so bili letos nominirani še Maja BojanićLucija Rosc in Nežka Zamar. Nominirance je izbrala strokovna žirija, v kateri so bili vizualni umetnik Jože Barši, direktorica Moderne galerije Ljubljana Martina Vovk in sodobni umetnik Dalibor Martinis, ki prihaja iz Zagreba.

Nagrada vključuje dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku, po njej pa še samostojno razstavo v Galeriji P74 v Ljubljani.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Objavljeno

dne

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu zagnala pobudo, da se s kipi dvometrskih medvedov širi prijateljstvo med državami. Medvedi te dni zasedajo tudi Ljubljano.

Na Trgu republike so odprli razstavo 145 različno pobarvanih medvedov, ki z dvignjenimi šapami predstavljajo in povezujejo države, iz katerih prihajajo. Razstava z naslovom United Buddy Bears, Umetnost strpnosti je prvič na ogled v Ljubljani, prestolnica pa je tudi prvo mesto, kjer se po pandemiji covida-19 medvedi predstavljajo zunaj Nemčije.

S tem se je medvedom pridružil slovenski “prijatelj”, ki ga je poslikal študent Akademije za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani Luka Rep. Izbral je barve slovenske zastave, na medvedu pa prepletel množico različnih obrazov, ki v prepletu obrazov različnih spolov, narodnosti, starosti in kultur opozarjajo na nujno prisotnost strpnosti, sočutja in solidarnosti pri doseganju medsebojnega razumevanja, spoštovanja in miroljubnega sobivanja. Med obrazi izstopajo nekatere prepoznavne osebe slovenske kulturne zgodovine, kot so Ivan CankarAlma KarlinZofka KvederIvana KobilcaLili NovyJože PlečnikFrance Prešeren in Primož Trubar, medtem ko je vzorec idrijske čipke simbol tradicije.

“Medvedi izražajo to, česar politika in voditelji niso sposobni, torej idejo sobivanja in miru,” je povedal podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič.

Zgodba Classic Buddy Bears se je začela junija 2001 v Berlinu, ko sta Eva in Klaus Herlitz zagnala pobudo, ki je pripomogla k razvoju ulične umetnosti v Berlinu. Projekt se je razširil že naslednje leto, ko so umetniki z vsega sveta v nemški prestolnici ustvarili krog podpornikov United Buddy Bears, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju o mednarodnem razumevanju in mirnem sobivanju. Veleposlaniki držav so takrat k sodelovanju povabili umetnike, da poslikajo dvometrsko skulpturo medveda, ki predstavlja njihovo državo. Poslikave medvedov tako ponazarjajo značilnosti, kulturo, zgodovino, ljudi, pokrajino, gospodarstvo, glasbo ali običaje države, ki jo predstavljajo. Leta 2004 se je pisana skupina potujočih medvedov odpravila na turnejo okoli sveta, ki jo je nato prekinila epidemija covida-19.

V obliki Tretjega paradiža Michelangela Pistoletta
Medvedi so na Trgu republike razporejeni v obliki Pistolettovega simbola Tretjega paradiža, ki odraža svoboden umetniški pogled na problematiko sobivanja. “Ideja, da vključimo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta v ta projekt, izhaja iz njegove razstave v Cukrarni in tudi sicer tesnih odnosov z njim in njegovim poslanstvom. Pistoletto je ob vpisu v Zlato knjigo Ljubljane narisal tudi simbol Tretjega paradiža, ki na subtilni ravni ponazarja vrednote, ki jih želi mesto Ljubljana sporočiti s to razstavo,” so sporočili z občine.

Razstava v Ljubljani je nastala v sodelovanju Mestne občine Ljubljana, nemškega veleposlaništva v Ljubljani in Buddy Bear Berlin ob podpori številnih partnerjev in podpornikov projekta. Na odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

Objavljeno

dne

Avtor

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Na dan zaprtja razstave, 28. maja, bo znan tudi letošnji lavreat ali lavreatka.

Po dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku nagrajenec oz. nagrajenka priredi tudi samostojno razstavo v Galeriji P74 v Ljubljani. 

Maja Bojanić (1997) je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, s podiplomskim študijem nadaljuje na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju na oddelku za transdisciplinarno umetnost. V svoji umetniški praksi raziskuje odnos med spominjanjem in pozabljanjem znotraj konteksta prevladujočih zgodovinskih pripovedi, o katerih dvomi z uporabo fikcije. Kot rezidenčna umetnica je sodelovala v medinstitucionalni izmenjavi, ki jo je gostila Budapest Galeria (2023 – Budapest Galeria in Center sodobnih umetnosti Celje).

Maja Bojanić, for this could all be but an empty promise, 2024. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Vizualna umetnica Lucija Rosc (1995) živi in ustvarja v Ljubljani. Dodiplomski študij fotografije je končala na Fakulteti za aplikativne vede VIST v Ljubljani, magistrski študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija, pa je zaključila na ALUO. Umetnica združuje raziskovalni pristop z igrivo interpretacijo. Je prejemnica Prešernove nagrade ALUO za magistrsko delo.

Lucija Rosc, Mica bere vice, 2023, vinilna plošča. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Dominik Štibernik (1993) je diplomiral na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana (AVA). Preučuje razstavne, ateljejske in ob-produkcijske spontanosti; zakulisje umetniške prakse je povišano v umetniško delo ali gesto. Pojavnost vsakdanjega precizno reproducira in uprizarja preko jezika razstavnih ali umetniških protokolov.

Dominik Štibernik, Piedestal, 2023, sandpapered wall paint on floor. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Nežka Zamar (1990) je interdisciplinarna umetnica. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Študij je nadaljevala na Univerzi Mimar Sinan Fine Arts v Istanbulu in na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Njeno delo prevprašuje meje identitet in individualnosti jezika ter širjenje medprostora med materialnostjo in konceptom. Predstavljeno je v obliki prostorske instalacije, site-specific projektov in arhivov.

Nežka Zamar, Pangea, Take II, 3D designed and printed composable case with objects, 2023. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Strokovno žirijo sestavljajo vizualni umetnik iz Ljubljane Jože Barši, sodobni umetnik iz Zagreba Dalibor Martinis in v. d. direktorice Moderne galerije Ljubljana Martina Vovk.

Nagrada skupine OHO je osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike, ki jo je ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. leta 2005. Nagrada je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije centralne in vzhodne Evrope. Rezidenco v New Yorku pripravljajo v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited, New York. Dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku sledi samostojna predstavitev dobitnika nagrade v Galeriji P74 v Ljubljani.

Lani je nagrado prejela Ana Likar. Žirijo je prepričala z instalacijo Delala je neurja, s katero je obravnavala različne interpretacije čarovništva.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO