UMETNOST
Jakopičeva nagrada v roke slikarju Stašu Kleindienstu

Najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, nagrado Riharda Jakopiča, je letos prejel slikar Staš Kleindienst. Priznanji Riharda Jakopiča pa prejmeta Maša Jazbec in Mitja Konić. Podelitev najvišje nacionalne nagrade za likovno in vizualno umetnost bo 12. aprila v Moderni galeriji.
Kleindienst nagrado Riharda Jakopiča prejme za “silno bogat in nadvse kompleksen slikarski opus, ki je svoj prvi višek dosegel v obdobju zadnjih petih let”. beremo v utemeljitvi.
Kleindienst svojo umetniško prakso razume kot način soočanja z družbenimi in kulturnimi vprašanji. Interpretacija sveta, v katerem živimo, skozi slikarstvo je z nami že stoletja, družbene spremembe, ki se dogajajo z različnimi hitrostmi, pa rojevajo nove in nove slikarske oblike, še piše komisija. Med njimi so tudi take, ki svoj čas in prostor slikarsko zajemajo zelo učinkovito in hkrati nadvse posredno.
“Kleindienstov dosedanji umetniški opus, ki je dosegel zrelo fazo, sodi prav med slednje. Prepoznavanje pomena kolektivnega delovanja, avtoritete, anti/utopije, odnosa do narave in družbe, kulture, vrednot, urbanizma, ujetosti v sistem in iznajdba pravšnjega slikarskega jezika za upodobitev teh sklopov odlikujeta Kleindinstov opus, za katerega lahko morda poenostavljeno in hkrati z vso odgovornostjo rečemo, da je pretežno krajinarski,” so zapisali.

Kleindienst je leta 2007 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, prav tam je leta 2009 tudi magistriral. Njegova dela so vključena v več zasebnih in javnih zbirk. Leta 2014 je prejel nagrado skupine OHO. Živi in dela v Vipavi.
Maša Jazbec je uveljavljena umetnica na področju intermedijske umetnosti. Raziskovanje in sintezo njenih spoznanj ob številnih soočenjih človek – tehnologija – robot (humanoidni, androidi) je mogoče prepoznati kot odprt projekt v delu ali kot sklenjen artikuliran materializiran koncept in kot znanstveno-umetniški projekt, ki nagovarja, problematizira, postavlja vprašanja in pričakuje odgovore, piše v utemeljitvi.
Maša Jazbec je končala študij likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru in magistrski študij novomedijske umetnosti na Univerzi v Linzu ter doktorirala na Univerzi v Tsukubi na Japonskem. Živi in deluje v Trbovljah, kjer vodi laboratorij DDTLab.

Razstavljala je na številnih novomedijskih festivalih, razstavah in konferencah doma in v tujini, tudi na Ars Electronici. V zadnjem obdobju so njene samostojne razstave gostile tri galerije – Galerija Equrna v Ljubljani, Galerija Velenje in Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Ta je bila tudi osnova predloga za podelitev priznanja.
Mitja Konić priznanje prejme za delovanje v obdobju zadnjih treh let, ko se je predstavil s tremi velikimi samostojnimi razstavami: v nekdanji cistercijanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2020, v Galeriji Murska Sobota leta 2022 in istega leta v Galeriji Velenje.
Kot piše v utemeljitvi priznanja, je bil to opazen, zrel vstop mladega slikarja na slovensko likovno prizorišče. Konić je po končanem dodiplomskem študiju na ljubljanski akademiji in magistrskem študiju na dresdenski akademiji likovnih umetnosti še nekaj časa ostal v Dresdnu, nato pa se je preselil v München in se leta 2022 vrnil v domače Velenje.
Umetnik ustvarja abstraktne pokrajine kot prizorišča prisotnosti ali odsotnosti človeške figure. Z obojim ustvarja nelagodje in izziva občutek primanjkljaja, bodisi v neizpolnjenosti bivanja ali nečesa, kar se ne more uresničiti. Slike uprizarjajo elegično razpoloženje, saj se dotikajo vprašanja človeške minljivosti, še piše v utemeljitvi.

Letošnjo žirijo so sestavljali Nadja Zgonik, Žiga Kariž, Marko Glavač in Aleš Vaupotič (predsednik).
Organizator vsakoletne podelitve nagrade in priznanj je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še ALUO in Slovensko društvo likovnih kritikov, denarna sredstva za nagrado zagotovi ministrstvo za kulturo.
Razstava dobitnikov nagrade in priznanj Riharda Jakopiča bo med 13. aprilom in 6. majem na ogled v Galeriji ZDSLU-ja.
UMETNOST
Nova razstava Marijana Mirta v KiBeli – Ugrabitev Evrope

V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru predstavljajo delo enega vidnejših slovenskih kiparjev, letošnjega prejemnika Glazerjeve listine Marijana Mirta. Umetnik se predstavlja z razstavo Ugrabitev Evrope. Odprtje razstave bo jutri (petek, 5. maja 2023) ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela, razstava bo trajala do 3.junija 2023.
“Likovna govorica letošnjega dobitnika Glazerjeve listine je samosvoja in prepoznavna, sedanjost premleva s klasičnimi postopki, citira staroveško in antično umetnost, kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi in ob soočenju s socialnimi in z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost ter tematizira in nemalokrat tudi ironizira aktualno dogajanje in naznanja prihodnost človeške družbe, ki je seveda odvisna od nas,” so o ob razstavi o umetniku zapisali v Kulturno-izobraževalnem društvu (KID) Kibla.
“Umetniško kodira stanje sveta, zlasti ljudi in človeka, poudari antropološko in psihološko dimenzijo in ju nemalokrat združi v živalskih podobah, hibridih, nemara klonih, kot ustreza njegovim zaznavam in videnjem,” še preberemo.
Marijan Mirt se je rodil leta 1975 v Zagrebu, kjer je končal Srednjo šolo za uporabno umetnost in oblikovanje na oddelku kiparstva in leta 1999 magistriral na Akademiji za likovno umetnost, pri profesorjih Miroju Vucu in Robertu Emilu Tanayu. Leta 2000 se je preselil v Maribor. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, računalniškim oblikovanjem, fotografijo in likovno pedagogiko.
Je avtor več javnih skulptur doma in v tujini. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav in sodeloval na več skupinskih. Za svoje delo je med drugim prejel priznanje Riharda Jakopiča leta 2020, zlato medaljo za kiparstvo na Salonu des Beaux Arts du Carrousel v Louvru leta 2017 ter štirikrat nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor.
Žirija letošnje Glazerjeve listine je v utemeljitvi zapisala, da žirija Marijan Mirt pri delu “nikoli ne izključuje osnov njemu lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja ‘modnim trendom’ v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse”.
DEDIŠČINA
Nova stalna razstava na gradu Sevnica: Po stopinjah Ajdov

Na gradu Sevnica so včeraj odprli novo stalno razstavo Po stopinjah Ajdov, ki predstavlja utrjeno višinsko naselbino oziroma tako imenovani poznoantični refugij na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici. Namen razstave je predstaviti življenje tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev in spodbuditi obisk tega najdišča z arheološkim parkom.
Gre za restavrirane ostanke naselbine, ki je živela v burnem obdobju preseljevanja ljudstev oziroma med 5. in 6. stoletjem našega štetja, so pojasnili v sevniškem Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.
Z omenjeno razstavo bodo predstavili vzroke za nastanek te naselbine, kakor tudi skromen vsakdanjik in negotove življenjske razmere njenih prebivalcev v obdobju dokončnega propada antičnega rimskega cesarstva.

Kdo so bili “Ajdi”?
Kot je znano v ljudskem izročilu in heritologiji se poimenovanje Ajdi nanaša na prebivalce, ki so jih ob svojem prihodu na današnje slovensko ozemlje srečavali slovanski predniki. Poimenovali so jih Ajdi, s pridevnikom ajdovski pa so običajno označevali vse sebi tuje in nerazumljive arhitekturne ter druge ostaline svojih predhodnikov.

V Posavju so se sicer po podatkih Regionalne razvojne agencije Posavje predlani lotili podviga, ki so ga poimenovali Ajdovske zgodbe iz Posavja. Njegov namen je oblikovanje novega integralnega turističnega izdelka, ki temelji na posavski arheološki oziroma kulturni in delno tudi naravni dediščini.
Gre za skoraj 190.000 evrov vreden projekt, za katerega je nekaj manj kot 150.000 evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Povezal naj bi posavske arheološke in naravne znamenitosti, ki so kakor koli povezane s poimenovanjem Ajdi, ajdovski in podobno. Med temi so Ajdovska jama pri Nemški vasi nad Krškim, omenjeni Ajdovski gradec nad Sevnico oziroma nad Vranjem, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski grob na Magolniku in še druge tovrstne zanimivosti.
UMETNOST
Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji

V Narodni galeriji so po včerajšnji slavnosti danes tudi za javnost odprli razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Grafike so prišle naravnost iz umetnikove nekdanje hiše v Amsterdamu, ki je danes muzej.
Razstavo, v okviru katere se Rembrandtove grafike v Slovenijo vračajo po skoraj četrt stoletja, je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. V svojem nagovoru je poudarila, da ima Rembrandt pomembno mesto tudi znotraj slovenske umetnosti, prav grafike pa so medij, ki je slovensko umetnost vsestransko zaznamoval. Na razstavi se po njenih besedah stikajo tako nizozemski in slovenski kot celostni umetnostni prostor.
Nabor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša je bil namreč leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu.
Na ogled tudi dela sopotnikov in občudovalcev
Tokratna razstava združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter štirinajst umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama, avtorja postavitve pa sta Jochem van Eijsden in Epco Runia.


“Neradi uporabljamo presežnike – a pri Rembrandtu so upravičeni”
Pobudnik razstave je bil veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, je o ideji za sodelovanje za TV Slovenija povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. “V Ljubljano smo želeli pripeljati tudi nekatere grafike, ki prvotno niso bile na seznamu. To je verjetno eden najvplivnejših avtorjev v zahodni likovni umetnosti. Neradi uporabljamo presežnike, ampak pri Rembrandtu je to popolnoma upravičeno.”

Originalne jedkanice in dve plošči spremlja tudi deset del iz zbirke Narodne galerije iz obdobja od 17. do 20. stoletja, na katere je imel Rembrandt velik vpliv, je še pojasnila Barbara Jaki. In kakšen je bil ta vpliv? “Rembrandt je bil izjemen inovator, predvsem na področju grafike – še bolj specifično, na področju jedkanice. Mojstrsko je znal pokazati tako blišč kot bedo in revščino, tako mistične dogodke kot prizore iz vsakdanjega življenja. Ta kar najširša paleta njegovih izrazov je seveda navduševala ne samo sodobnike, ampak tudi umetnike, ki so prihajali desetletja in stoletja za njim.”
“Velik praznik”
Na večernem odprtju razstave je Barbara Jaki dogodek označila za velik praznik. Spomnila je, da je bil Rembrandtov vpliv na poznejše ustvarjalce izjemen in traja vse do današnjih dni. Enako brezčasna in vedno moderna je po njenih besedah tudi univerzalnost njegovega likovnega izraza, ki mu je zagotovila visoko mesto v zgodovini.
Nizozemski umetnik iz 17. stoletja je po njenih besedah tudi “naš umetnik, le na videz časovno in geografsko oddaljen“, a še vedno aktualen v človeški dimenziji svojega dela. “Izjemen ustvarjalni genij je široko paleto izraza interpretiral le z linijo, brez barve in izpopolnil grafično tehniko, kakor še nihče pred njim. Umetnost ima posebno moč, posreduje ideje, poglede, duha časa, a tudi povezuje ljudi, narode, države. Povezala je tudi Slovenijo in Nizozemsko,” je še poudarila direktorica Narodne galerije.

Prvi projekt nizozemskega muzeja v tujini po osmih letih
Direktorica Muzeja Rembrandtova hiša Milou Halbesma je poudarila, da razstava v Ljubljani pomeni svojevrsten mejnik. Je prva razstava muzeja v tujini po osmih letih, takrat so jo pripravili na Japonskem. Prav tako izbor Rembrandtovih grafik na razstavi v Ljubljani temelji na podlagi kakovosti in privlačnosti grafik ter razstavi lastni rdeči niti.
Avtor razstave Epco Runia je pojasnil, da so želeli na razstavi pokazati, da Rembrandt ni uporabljal grafik, da bi zgolj reproduciral obstoječe delo, kot je bilo to v navadi v 17. stoletju, ampak da je pri Rembrandtu vsaka grafika samostojno likovno delo. Tudi zaradi tega so grafike na razstavi razporejene v sedem sklopov; upodabljanje narave, ustvarjanje svetlobe in sence, oblikovanje lika, pripovedovanje zgodb, še posebej svetopisemskih, upodabljanje ravne nizozemske pokrajine, eksperimentiranje s tehniko jedkanja in umetniške izmenjave z deli drugih umetnikov.
Miniature, kjer štejejo tudi najmanjše podrobnosti
Runia je obiskovalcem razstave tudi svetoval, da si za grafike vzamejo čas in si jih zelo pozorno pogledajo. V 17. stoletju so grafike držali v rokah in si jih dejansko lahko ogledovali od blizu, kar danes ni več mogoče, je povedal in obiskovalcem položil na srce, da na grafikah raziščejo različne podobe, poiščejo smešne poze in nenavadne predmete, ki se skrivajo v ozadju. “Odprl se vam bo nov svet,” je obljubil. Kot svojo najljubšo grafiko “največjega med velikimi umetniki” pa je izpostavil grafiko Trije križi.

Kot je še povedala Halbesma, se tokratna razstava v Ljubljani razlikuje od vseh v preteklosti in tudi od tiste, ki je bila na ogled pred 23 leti v Ljubljani. Je pa ta, kot je dejala, “čudovita razstava” nastala tudi zaradi dobrega sodelovanja med Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki je urejen v hiši, kjer je Rembrandt dejansko živel med letoma 1639 in 1658, ter ljubljansko Narodno galerijo.
Muzej Rembrandtova hiša hrani največjo zbirko umetnikovih grafik na svetu, dejansko vse njegove grafike. Teh zaradi zelo občutljivega papirja grafik nima vedno na ogled in jih za kratek čas prikažejo zgolj občasno, na razstavah največ tri mesece, je še dodala.
Nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom je prav tako spomnil, da Rembrandt v svoji domovini velja za najbolj znanega nizozemskega umetnika 17. stoletja, velikega mojstra zlate dobe. Za enega bolj znanih nizozemskih slikarjev velja tudi po svetu, čeprav mu, kot je še dodal, “verjetno konkurenco dela Vincent van Gogh”.

Matrice je med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov
“Na ogled je več Rembrandtovih slavnih grafik, med drugim Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki, pet avtoportretov, vplivni Trije križi ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo – Rembrandt je bil znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje,” so zapisali v Narodni galeriji.
Mojstrova dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, na primer Kot v življenju, Svetlo in temno in Oblikovanje lika. Tako nam razstava predstavi način, kako je Rembrandt pripovedoval zgodbe, poudarjajo avtorji razstave. Pravijo, da bo ob razstavi mogoče opazovati, kako je najprej izdelal in nato združil karakterne študije, žanrske prizore in krajino.
Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bodo na razstavo vključena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bo na razstavi predstavljen tudi vpliv, ki ga je imel Rembrandt na poznejše generacije slovenskih umetnikov.
Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606–1669) uvrščamo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike.
Ustvaril jih je več kot tristo
V času svojega življenja in kasnejših desetletjih je bil znan ravno po svojih grafikah − v obdobju, ko je Republika Nizozemska postala vodilno evropsko središče protestantizma, trgovine in umetnosti, jih je ustvaril več kot tristo, so še zapisali.
Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal izvirne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Grafike so zelo raznolike, od velikih do malih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov.
Razstava bo na ogled do 30. julija.
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Razstava ‘Figuralika’ v Cukrarni o odtujenosti človeka
-
Slovenija2 meseca nazaj
Prenovljene muzejske hiše v sečoveljskih solinah
-
Arhitektura2 tedna nazaj
Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023
-
Dizajn1 mesec nazaj
Festival oblikovanja Maribor navdušil z ravznovrstnim programom
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Poslovil se je Drago Tršar, eden osrednjih slovenskih kiparjev
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji
-
ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj
Energetska tranzicija: v obnovljive vire bo potrebno povečano vlaganje
-
UMETNOST3 tedni nazaj
Nova razstava Marijana Mirta v KiBeli – Ugrabitev Evrope