V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru predstavljajo delo enega vidnejših slovenskih kiparjev, letošnjega prejemnika Glazerjeve listine Marijana Mirta. Umetnik se predstavlja z razstavo Ugrabitev Evrope. Odprtje razstave bo jutri (petek, 5. maja 2023) ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela, razstava bo trajala do 3.junija 2023.

“Likovna govorica letošnjega dobitnika Glazerjeve listine je samosvoja in prepoznavna, sedanjost premleva s klasičnimi postopki, citira staroveško in antično umetnost, kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi in ob soočenju s socialnimi in z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost ter tematizira in nemalokrat tudi ironizira aktualno dogajanje in naznanja prihodnost človeške družbe, ki je seveda odvisna od nas,” so o ob razstavi o umetniku zapisali v Kulturno-izobraževalnem društvu (KID) Kibla.

“Umetniško kodira stanje sveta, zlasti ljudi in človeka, poudari antropološko in psihološko dimenzijo in ju nemalokrat združi v živalskih podobah, hibridih, nemara klonih, kot ustreza njegovim zaznavam in videnjem,” še preberemo.

Marijan Mirt se je rodil leta 1975 v Zagrebu, kjer je končal Srednjo šolo za uporabno umetnost in oblikovanje na oddelku kiparstva in leta 1999 magistriral na Akademiji za likovno umetnost, pri profesorjih Miroju Vucu in Robertu Emilu Tanayu. Leta 2000 se je preselil v Maribor. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, računalniškim oblikovanjem, fotografijo in likovno pedagogiko.

Je avtor več javnih skulptur doma in v tujini. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav in sodeloval na več skupinskih. Za svoje delo je med drugim prejel priznanje Riharda Jakopiča leta 2020, zlato medaljo za kiparstvo na Salonu des Beaux Arts du Carrousel v Louvru leta 2017 ter štirikrat nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor.

Žirija letošnje Glazerjeve listine je v utemeljitvi zapisala, da žirija Marijan Mirt pri delu “nikoli ne izključuje osnov njemu lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja ‘modnim trendom’ v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse”.

Na gradu Sevnica so včeraj odprli novo stalno razstavo Po stopinjah Ajdov, ki predstavlja utrjeno višinsko naselbino oziroma tako imenovani poznoantični refugij na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici. Namen razstave je predstaviti življenje tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev in spodbuditi obisk tega najdišča z arheološkim parkom.

Gre za restavrirane ostanke naselbine, ki je živela v burnem obdobju preseljevanja ljudstev oziroma med 5. in 6. stoletjem našega štetja, so pojasnili v sevniškem Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.

Z omenjeno razstavo bodo predstavili vzroke za nastanek te naselbine, kakor tudi skromen vsakdanjik in negotove življenjske razmere njenih prebivalcev v obdobju dokončnega propada antičnega rimskega cesarstva.

Kdo so bili “Ajdi”?
Kot je znano v ljudskem izročilu in heritologiji se poimenovanje Ajdi nanaša na prebivalce, ki so jih ob svojem prihodu na današnje slovensko ozemlje srečavali slovanski predniki. Poimenovali so jih Ajdi, s pridevnikom ajdovski pa so običajno označevali vse sebi tuje in nerazumljive arhitekturne ter druge ostaline svojih predhodnikov.

V Posavju so se sicer po podatkih Regionalne razvojne agencije Posavje predlani lotili podviga, ki so ga poimenovali Ajdovske zgodbe iz Posavja. Njegov namen je oblikovanje novega integralnega turističnega izdelka, ki temelji na posavski arheološki oziroma kulturni in delno tudi naravni dediščini.

Gre za skoraj 190.000 evrov vreden projekt, za katerega je nekaj manj kot 150.000 evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Povezal naj bi posavske arheološke in naravne znamenitosti, ki so kakor koli povezane s poimenovanjem Ajdi, ajdovski in podobno. Med temi so Ajdovska jama pri Nemški vasi nad Krškim, omenjeni Ajdovski gradec nad Sevnico oziroma nad Vranjem, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski grob na Magolniku in še druge tovrstne zanimivosti.

V Narodni galeriji so po včerajšnji slavnosti danes tudi za javnost odprli razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Grafike so prišle naravnost iz umetnikove nekdanje hiše v Amsterdamu, ki je danes muzej.

Razstavo, v okviru katere se Rembrandtove grafike v Slovenijo vračajo po skoraj četrt stoletja, je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. V svojem nagovoru je poudarila, da ima Rembrandt pomembno mesto tudi znotraj slovenske umetnosti, prav grafike pa so medij, ki je slovensko umetnost vsestransko zaznamoval. Na razstavi se po njenih besedah stikajo tako nizozemski in slovenski kot celostni umetnostni prostor.

Nabor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša je bil namreč leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu.

Na ogled tudi dela sopotnikov in občudovalcev
Tokratna razstava združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter štirinajst umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama, avtorja postavitve pa sta Jochem van Eijsden in Epco Runia.

“Neradi uporabljamo presežnike – a pri Rembrandtu so upravičeni”
Pobudnik razstave je bil veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, je o ideji za sodelovanje za TV Slovenija povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. “V Ljubljano smo želeli pripeljati tudi nekatere grafike, ki prvotno niso bile na seznamu. To je verjetno eden najvplivnejših avtorjev v zahodni likovni umetnosti. Neradi uporabljamo presežnike, ampak pri Rembrandtu je to popolnoma upravičeno.”

Originalne jedkanice in dve plošči spremlja tudi deset del iz zbirke Narodne galerije iz obdobja od 17. do 20. stoletja, na katere je imel Rembrandt velik vpliv, je še pojasnila Barbara Jaki. In kakšen je bil ta vpliv? “Rembrandt je bil izjemen inovator, predvsem na področju grafike – še bolj specifično, na področju jedkanice. Mojstrsko je znal pokazati tako blišč kot bedo in revščino, tako mistične dogodke kot prizore iz vsakdanjega življenja. Ta kar najširša paleta njegovih izrazov je seveda navduševala ne samo sodobnike, ampak tudi umetnike, ki so prihajali desetletja in stoletja za njim.”

“Velik praznik”
Na večernem odprtju razstave je Barbara Jaki dogodek označila za velik praznik. Spomnila je, da je bil Rembrandtov vpliv na poznejše ustvarjalce izjemen in traja vse do današnjih dni. Enako brezčasna in vedno moderna je po njenih besedah tudi univerzalnost njegovega likovnega izraza, ki mu je zagotovila visoko mesto v zgodovini.

Nizozemski umetnik iz 17. stoletja je po njenih besedah tudi “naš umetnik, le na videz časovno in geografsko oddaljen“, a še vedno aktualen v človeški dimenziji svojega dela. “Izjemen ustvarjalni genij je široko paleto izraza interpretiral le z linijo, brez barve in izpopolnil grafično tehniko, kakor še nihče pred njim. Umetnost ima posebno moč, posreduje ideje, poglede, duha časa, a tudi povezuje ljudi, narode, države. Povezala je tudi Slovenijo in Nizozemsko,” je še poudarila direktorica Narodne galerije.

Prvi projekt nizozemskega muzeja v tujini po osmih letih
Direktorica Muzeja Rembrandtova hiša Milou Halbesma je poudarila, da razstava v Ljubljani pomeni svojevrsten mejnik. Je prva razstava muzeja v tujini po osmih letih, takrat so jo pripravili na Japonskem. Prav tako izbor Rembrandtovih grafik na razstavi v Ljubljani temelji na podlagi kakovosti in privlačnosti grafik ter razstavi lastni rdeči niti.

Avtor razstave Epco Runia je pojasnil, da so želeli na razstavi pokazati, da Rembrandt ni uporabljal grafik, da bi zgolj reproduciral obstoječe delo, kot je bilo to v navadi v 17. stoletju, ampak da je pri Rembrandtu vsaka grafika samostojno likovno delo. Tudi zaradi tega so grafike na razstavi razporejene v sedem sklopov; upodabljanje narave, ustvarjanje svetlobe in sence, oblikovanje lika, pripovedovanje zgodb, še posebej svetopisemskih, upodabljanje ravne nizozemske pokrajine, eksperimentiranje s tehniko jedkanja in umetniške izmenjave z deli drugih umetnikov.

Miniature, kjer štejejo tudi najmanjše podrobnosti
Runia je obiskovalcem razstave tudi svetoval, da si za grafike vzamejo čas in si jih zelo pozorno pogledajo. V 17. stoletju so grafike držali v rokah in si jih dejansko lahko ogledovali od blizu, kar danes ni več mogoče, je povedal in obiskovalcem položil na srce, da na grafikah raziščejo različne podobe, poiščejo smešne poze in nenavadne predmete, ki se skrivajo v ozadju. “Odprl se vam bo nov svet,” je obljubil. Kot svojo najljubšo grafiko “največjega med velikimi umetniki” pa je izpostavil grafiko Trije križi.

Kot je še povedala Halbesma, se tokratna razstava v Ljubljani razlikuje od vseh v preteklosti in tudi od tiste, ki je bila na ogled pred 23 leti v Ljubljani. Je pa ta, kot je dejala, “čudovita razstava” nastala tudi zaradi dobrega sodelovanja med Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki je urejen v hiši, kjer je Rembrandt dejansko živel med letoma 1639 in 1658, ter ljubljansko Narodno galerijo.

Muzej Rembrandtova hiša hrani največjo zbirko umetnikovih grafik na svetu, dejansko vse njegove grafike. Teh zaradi zelo občutljivega papirja grafik nima vedno na ogled in jih za kratek čas prikažejo zgolj občasno, na razstavah največ tri mesece, je še dodala.

Nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom je prav tako spomnil, da Rembrandt v svoji domovini velja za najbolj znanega nizozemskega umetnika 17. stoletja, velikega mojstra zlate dobe. Za enega bolj znanih nizozemskih slikarjev velja tudi po svetu, čeprav mu, kot je še dodal, “verjetno konkurenco dela Vincent van Gogh”.

Matrice je med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov
“Na ogled je več Rembrandtovih slavnih grafik, med drugim Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki, pet avtoportretov, vplivni Trije križi ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo – Rembrandt je bil znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje,” so zapisali v Narodni galeriji.

Mojstrova dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, na primer Kot v življenju, Svetlo in temno in Oblikovanje lika. Tako nam razstava predstavi način, kako je Rembrandt pripovedoval zgodbe, poudarjajo avtorji razstave. Pravijo, da bo ob razstavi mogoče opazovati, kako je najprej izdelal in nato združil karakterne študije, žanrske prizore in krajino.

Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bodo na razstavo vključena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bo na razstavi predstavljen tudi vpliv, ki ga je imel Rembrandt na poznejše generacije slovenskih umetnikov.

Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606–1669) uvrščamo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike.

Ustvaril jih je več kot tristo
V času svojega življenja in kasnejših desetletjih je bil znan ravno po svojih grafikah − v obdobju, ko je Republika Nizozemska postala vodilno evropsko središče protestantizma, trgovine in umetnosti, jih je ustvaril več kot tristo, so še zapisali.

Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal izvirne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Grafike so zelo raznolike, od velikih do malih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov.

Razstava bo na ogled do 30. julija.