Connect with us

UMETNOST

Jakopičeva nagrada v roke slikarju Stašu Kleindienstu

Objavljeno

dne

Najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, nagrado Riharda Jakopiča, je letos prejel slikar Staš Kleindienst. Priznanji Riharda Jakopiča pa prejmeta Maša Jazbec in Mitja Konić. Podelitev najvišje nacionalne nagrade za likovno in vizualno umetnost bo 12. aprila v Moderni galeriji.

Kleindienst nagrado Riharda Jakopiča prejme za “silno bogat in nadvse kompleksen slikarski opus, ki je svoj prvi višek dosegel v obdobju zadnjih petih let”. beremo v utemeljitvi.

Kleindienst svojo umetniško prakso razume kot način soočanja z družbenimi in kulturnimi vprašanji. Interpretacija sveta, v katerem živimo, skozi slikarstvo je z nami že stoletja, družbene spremembe, ki se dogajajo z različnimi hitrostmi, pa rojevajo nove in nove slikarske oblike, še piše komisija. Med njimi so tudi take, ki svoj čas in prostor slikarsko zajemajo zelo učinkovito in hkrati nadvse posredno.

“Kleindienstov dosedanji umetniški opus, ki je dosegel zrelo fazo, sodi prav med slednje. Prepoznavanje pomena kolektivnega delovanja, avtoritete, anti/utopije, odnosa do narave in družbe, kulture, vrednot, urbanizma, ujetosti v sistem in iznajdba pravšnjega slikarskega jezika za upodobitev teh sklopov odlikujeta Kleindinstov opus, za katerega lahko morda poenostavljeno in hkrati z vso odgovornostjo rečemo, da je pretežno krajinarski,” so zapisali.

Staš Kleindienst, Antiarkadija, olje na platnu, 2020. Foto: Arne Brejc/arhiv umetnika

Kleindienst je leta 2007 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, prav tam je leta 2009 tudi magistriral. Njegova dela so vključena v več zasebnih in javnih zbirk. Leta 2014 je prejel nagrado skupine OHO. Živi in dela v Vipavi.

Maša Jazbec je uveljavljena umetnica na področju intermedijske umetnosti. Raziskovanje in sintezo njenih spoznanj ob številnih soočenjih človek – tehnologija – robot (humanoidni, androidi) je mogoče prepoznati kot odprt projekt v delu ali kot sklenjen artikuliran materializiran koncept in kot znanstveno-umetniški projekt, ki nagovarja, problematizira, postavlja vprašanja in pričakuje odgovore, piše v utemeljitvi.

Maša Jazbec je končala študij likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru in magistrski študij novomedijske umetnosti na Univerzi v Linzu ter doktorirala na Univerzi v Tsukubi na Japonskem. Živi in deluje v Trbovljah, kjer vodi laboratorij DDTLab.

Maša Jazbec je uveljavljena umetnica na področju intermedijske umetnosti.

Razstavljala je na številnih novomedijskih festivalih, razstavah in konferencah doma in v tujini, tudi na Ars Electronici. V zadnjem obdobju so njene samostojne razstave gostile tri galerije – Galerija Equrna v Ljubljani, Galerija Velenje in Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Ta je bila tudi osnova predloga za podelitev priznanja.

Mitja Konić priznanje prejme za delovanje v obdobju zadnjih treh let, ko se je predstavil s tremi velikimi samostojnimi razstavami: v nekdanji cistercijanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2020, v Galeriji Murska Sobota leta 2022 in istega leta v Galeriji Velenje.

Kot piše v utemeljitvi priznanja, je bil to opazen, zrel vstop mladega slikarja na slovensko likovno prizorišče. Konić je po končanem dodiplomskem študiju na ljubljanski akademiji in magistrskem študiju na dresdenski akademiji likovnih umetnosti še nekaj časa ostal v Dresdnu, nato pa se je preselil v München in se leta 2022 vrnil v domače Velenje.

Umetnik ustvarja abstraktne pokrajine kot prizorišča prisotnosti ali odsotnosti človeške figure. Z obojim ustvarja nelagodje in izziva občutek primanjkljaja, bodisi v neizpolnjenosti bivanja ali nečesa, kar se ne more uresničiti. Slike uprizarjajo elegično razpoloženje, saj se dotikajo vprašanja človeške minljivosti, še piše v utemeljitvi.

Mitja Konić priznanje prejme za delovanje v obdobju zadnjih treh let, ko se je predstavil s tremi velikimi samostojnimi razstavami: v nekdanji cistercijanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2020, v Galeriji Murska Sobota leta 2022 in istega leta v Galeriji Velenje.

Letošnjo žirijo so sestavljali Nadja Zgonik, Žiga Kariž, Marko Glavač in Aleš Vaupotič (predsednik).

Organizator vsakoletne podelitve nagrade in priznanj je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še ALUO in Slovensko društvo likovnih kritikov, denarna sredstva za nagrado zagotovi ministrstvo za kulturo.

Razstava dobitnikov nagrade in priznanj Riharda Jakopiča bo med 13. aprilom in 6. majem na ogled v Galeriji ZDSLU-ja.

UMETNOST

Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3

Objavljeno

dne

Avtor

Gala Alica je prejela nagrado za premislek o odnosu do javnega prostora.

S tem opozarja na kompleksno rabo javnega prostora, ki zaradi raznih prepovedi ni več dostopen.

Kot je zapisala mednarodna žirija, umetnico nagrajujejo zaradi relevantnosti njenega sporočila in kakovosti njenega dela. Končna odločitev žirije je bila zaradi visoke kakovosti razstave in raznolikosti sodelujočih težka. Prav dejstvo, da je na razstavo vključenih veliko del že uveljavljenih umetnikov in umetnic, pa je vplivalo na odločitev žirantov, da ima prednost pri izboru uveljavljajoča se umetnica, so sporočili. Žirijo so sestavljali Anne BarlowBernard BlisteneLuigi FassiChristelle Havranek in Simone Sentall.

Projekt Rob I in Rob II je umeščen na travnik in balkonu ob spregledani Windischerjevi ulici, ki je bila še pred nekaj leti javno prehodna, danes pa je strogo nadzorovana zaradi potreb ameriškega in ruskega veleposlaništva.

Skulpturna intervencija, narejena iz recikliranih izolacijskih materialov iz ljubljanskih zbirnih centrov, je tretji del serije No Loitering (2020-), v kateri site-specific objekti razkrivajo manj vidne elemente javnega prostora ter preizprašujejo njihove funkcije. Skulpturi tokrat preizkušata meje mogočega in dokumentirata neuspeh prehoda v zavarovan prostor.
Če si Rob I prizadeva preiti mejo varnostne ograje na zelenici, Rob II vstopa v prostor Windischerjeve ulice z balkona Moderne galerije.

Tudi o pomanjkanju sodobne umetnosti v mestu
Formi obeh objektov se oblikujeta ob mejah zavarovanega prostora, s tem pa meje še dodatno poudarjata. Postavljena na prostem za Moderno galerijo, začasna intervencija dodatno opozarja na pomanjkanje prisotnosti sodobnejših umetniških del v bližnji okolici umetnostne institucije in širše v javnem prostoru prestolnice.

Instalacija Rob II poskuša v varovan prostor preiti z balkona. Foto: Urša Rahne
Gala Alica. Foto: Urša Rahne

Tanka meja med zasebnim in javnim prostorom
Gala Alica Ostan Ožbolt
 trenutno študira vizualne umetnosti na dunajski univerzi za uporabne umetnosti, diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študirala je tudi na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Linzu.

V svojem delu se ukvarja predvsem s problematiko urbanega prostora in tanko mejo med zasebnim in javnim prostorom. Izhodišča njenih raziskav za skulpture in site-specific intervencije so gentrifikacija in privatizacija javnih prostorov, njihove zgodovinske pripovedi in s tem vprašanje njihove vključenosti/izključenosti.

Nagrada za enega od sodelujočih umetnikov ali umetnic je novost, ki jo je Moderna galerija vpeljala z letošnjim, desetim trienalom, nagrajenka pa z njo prejme 4000 evrov.

Rob I poskuša preiti mejo varnostne ograje, ki onemogoča dostop do nekoč javno prehodne ulice. Foto: Urša Rahne

Jubilejni trienale sodobne umetnosti – U3, ki ga je kuriral Tevž Logar, je v Moderni galeriji na ogled od junija. Pod naslovom Proti toku časa predstavlja dela, ki so nastala v zadnjih petih letih in vzpostavljajo relacijo do slovenskega umetnostnega prostora.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana

Objavljeno

dne

Avtor

Dražbena hiša Sotheby’s bo 20. novembra v New Yorku ponudila delo Maurizia Cattelana z naslovom Komik. Ocenjujejo, da bo prodana za 1 do 1,5 milijona dolarjev. Delo je razdelilo mnenja in postavilo pod vprašaj vrednost umetnosti.

Znamenita provokativna skulptura Maurizia Cattelana, banana, ki jo je na steno prilepil z lepilnim trakom na umetniškem sejmu Art Basel leta 2019, bo 20. novembra ponujena na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku. Galerija Perrotin je Komika prvič ocenila na 120.000 dolarjev, ko je bil leta 2019 prodan na sejmu Art Basel v Miamiju, v Sotheby’s pa računajo, da bodo za delo iztržili do 1,5 milijona dolarjev.

Prodajali bodo certifikat in navodila za razstavljanje
Na dražbi ne bodo prodajali materialnega dela, ampak certifikat o avtentičnosti in s tem pravico do ideje, kar pomeni, da je fizično banano mogoče zamenjati. Kot delo konceptualne umetnosti Komik sestoji iz certifikata o avtentičnosti ter podrobnih navodil za pravilno razstavljanje. Delo je Cattelan zasnoval v nakladi treh izvodov in dveh poskusnih odtisov. En primerek hranijo v Muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku.

Maurizio Cattelan (na fotografiji) na letošnjem beneškem bienalu zastopa Vatikan. Cattelan je v galerijski prostor postavil zid, oblit s 24-karatnim zlatom, ki meri 20 metrov v dolžino in dobrih pet metrov v višino, v njegovo površino pa so izstrelili več kot 20 tisoč nabojev.

Cattelan je v pogovoru za The Art Newspaper o delu povedal: “Zame Komik ni bil šala, ampak iskren komentar in razmislek o tem, kaj cenimo. Na umetniških sejmih sta v ospredju hitrost in posel. Zato sem na to gledal takole: če bi moral biti na sejmu, bi lahko prodal banano, kot drugi prodajajo svoje slike. Tako bi lahko igral znotraj sistema, vendar po svojih pravilih.

Prodaja dela na dražbi kot dokončna uresničitev konceptualne ideje
Komika je mogoče umestiti med dela, kot je Fontana Marcela Duchampa, porcelanast pisoar, postavljen na podstavek in podpisan s psevdonimom leta 1917, s katerim je umetnik poskušal na novo opredeliti, kaj vse je lahko umetnost. Vodja Sothebyjevega oddelka za sodobno umetnost v Ameriki David Galperin je za izjavi zapisal: “Če se Komik v svojem bistvu sprašuje o samem pojmu vrednosti umetnosti, potem bo prodaja dela na dražbi novembra letos dokončna uresničitev njegove bistvene konceptualne ideje – javnost bo končno imela besedo pri odločanju o njegovi pravi vrednosti.

Cattelan verjame, da je “čas, da začnejo umetniki znova komentirati stanje družbe. Če resnično hočejo umetnosti vrniti osrednjo vlogo v kulturi in družbi, je zdaj idealna priložnost”

Najvplivnejša in najradikalnejša umetniška dela v zadnjem stoletju so imela moč, da so temeljito spremenila dojemanje same narave umetnosti. V tem duhu je Komik izzivalno delo čistega genija. V njem se prepletata globoka kritična misel in subverzivna duhovitost, gre za odločilno delo umetnika in generacije. Cattelan je z eno samo briljantno gesto zamajal temelje umetniškega sveta in umetnost postavil v središče popularne kulture,” je še zapisal Galperin.

Delo v petih letih zaslovelo v časopisih in na razstavah
Delo je bilo leta 2019 objavljeno na naslovnici časopisa The New York Post, pred koncem sejma Art Basel pa so ga morali zaradi velike množice obiskovalcev umakniti z razstave. Banana je bila od tedaj že dvakrat pojedena – enkrat v sklopu performansa z naslovom Lačni umetnik, drugič jo je pojedel lačen študent, ki je olupek prilepil nazaj na steno.

Komik bo pred dražbo predstavljen 28. oktobra v New Yorku, nato pa bo na ogled še v Londonu, Parizu, Milanu, Hongkongu, Dubaju, Tajpeju, Tokiu in Los Angelesu. V New Yorku bo ponovno od 8. novembra pa do dražbe.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«

Objavljeno

dne

Avtor

Ilustratorka Hana Stupica je bila od ranega otroštva obdana z likovno umetnostjo. Opazovala je slike dedka Gabrijela, ter ilustracije babice Marlenke in matere Marije Lucije. Razstava v galeriji Velenje bo na ogled do 12. oktobra.

V Galeriji Velenje danes odpirajo razstavo z naslovom Stupica – od dedka do vnukinje, na kateri skušajo pokazati, kako so na Hano člani umetniške družine skozi generacije prenesli umetniško znanje in navdih. Postavitev poudarja medsebojno povezanost družine in kako je ta vplivala na razvoj Hane kot umetnice. Obiskovalci bodo lahko videli, kako so družinski vplivi oblikovali Hanin edinstveni slog in umetniški izraz, ki pa ga umetnica vseeno kljub družinski likovni tradiciji pelje tudi v svojo avtorsko smer nezgrešljive poetike.

Ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev
Hana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Njena babica Marlenka in mama Marija Lucija se uvrščata med najvidnejše slovenske ilustratorke, njen dedek Gabrijel je zapisan v kanon slovenskega modernizma, oče Jeff Pivač pa je grafični oblikovalec.

Razstavo lahko v Galeriji Velenje ujamete do 12. oktobra. Foto: Osebni arhiv

Že med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je ustvarjala za reviji Ciciban in Cicido, že za prvi večji ilustratorski projekt, diplomsko delo, pa je leta 2014 prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače stanovsko priznanje. Kot najmlajša dobitnica je prepričala s slikanico Rokavička.

Njene ilustracije so objavljene v knjigi Anje Štefan Svet je kakor ringaraja in antologiji Medvedi in medvedki. Ilustrirala je Schönwertove pravljice in slikanico Anje Štefan Zajčkova hišica, za katero je oblikovala tudi likovno zasnovo lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tako Rokavička kot Zajčkova hišica sta bili nominirani za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Rokavička pa tudi za Levstikovo nagrado.

Izjemna pozornost do detajlov, pravljični svet prepoznavne avtorske poetike
Ilustracijo Hane Stupica odlikuje pozornost do detajlov, s katerimi oživlja svoja živalska bitja, ki jih antropomorfizira tudi z edinstvenimi razkošnimi draperijami. Njene živali so vedno tako bitja pravljic, kot take pa nosilke metaforičnih sporočil zgodbe, kot prava bitja iz divjine, kakršna, če imamo srečo, zares lahko srečamo v naravi. Je ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev.

Nadaljuj z branjem
Dizajn17 ur nazaj

Arhitekturni natečaj: vizualna identiteta mesta Zagreb

Natečaj ki ga je organiziralo hrvaško društvo oblikovalcev v imenu Mestne občine Zagreb, išče “unikatno in visokokakovostno” konceptualno rešitev za...

DEDIŠČINA18 ur nazaj

Na Vodnikovi domačiji, ki se vrača v prenovljene prostore v Šiški, zaživela tudi skupna soba za pisanje in ilustriranje

Po nekaj manj kot dveh letih se Vodnikova domačija iz središča prestolnice vrača v svoje prenovljene matične prostore v Šiški....

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Vetrinjski dvor je najstarejša znana meščanska zgradba v Mariboru

Na dogodku, ki sta ga organizirala Narodni dom Maribor in Sinagoga Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor, Mariborsko knjižnico...

Arhitektura2 tedna nazaj

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar...

TEHNOLOGIJE2 tedna nazaj

Cybathlon 2024: tehnološko napredne rešitve za invalide

Kako z robotsko protetično roko zavežeš čevlje, kako s protetično nogo prečkaš neraven teren in kako z invalidskim vozičkom premagaš...

DOGODKI2 tedna nazaj

Predstavljen program EPK GO! 2025

V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru,...

Arhitektura2 tedna nazaj

Problemska razstava Vizije SO 19

Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj...

ZANIMIVOSTI3 tedni nazaj

Neverjetno, a resnično: arheologi našli pozabljeni mesti ob svilni poti

Arheologi so v gorah vzhodnega Uzbekistana prišli do čudovitega odkritja. Našli so namreč ostanke dveh srednjeveških mest, kar bi lahko...

UMETNOST3 tedni nazaj

Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3

Gala Alica je prejela nagrado za premislek o odnosu do javnega prostora. S tem opozarja na kompleksno rabo javnega prostora,...

OBLIKOVANJE4 tedni nazaj

Oblikovalcu Robertu Žvoklju ugledna nagrada “Red Dot” za poštni znamki

Slovenski oblikovalec Robert Žvokelj je prejel eno najuglednejših oblikovalskih nagrad na svetu Red Dot, ki si jo je prislužil z...

POPULARNO