Connect with us

UMETNOST

Razstava ‘Figuralika’ v Cukrarni o odtujenosti človeka

Objavljeno

dne

V Cukrarni se danes odpira razstava Figuralika. Izbrani primeri iz slovenske umetnosti. Združuje dela 32 avtorjev v razponu od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Razstava, ki sega od ključnih predstavnikov povojne slovenske eksistencialistične umetnosti do sodobnih figuralnih pristopov, tematizira vprašanje odtujenosti človeka.

Kot je na vodstvu za novinarje povedal direktor Muzejev in galerij mesta Ljubljana (MGML) Blaž Peršin, je figuralika v zadnjem obdobju tudi na večjih razstavah in bienalih dobila nekoliko večji fokus, zato se jim je zdelo prav, da jo pripravijo tudi v Cukrarni.

Kustosinja razstave Alenka Gregorič je povedala, da sta s sokustosinjo Matejo Podlesnik najprej izbrali dela “pričakovanih avtorjev” – Janeza Bernika, Marija Preglja, Gabrijela Stupice in Zorana Mušiča –, ki so zastopani s po enim kanoničnim delom, nato pa sta iz teh del pričeli graditi zgodbe, ki so se odpirale skozi osnovno vprašanje – vprašanje odtujenosti človeka.

“Dolgo utečeni sistemi in številne vrednote so porušeni ali ne veljajo več”
Kot sta zapisali v razstavni zloženki, živimo v obdobju, ko so že dolgo utečeni sistemi in številne vrednote porušeni ali ne veljajo več. “Trenutne krize, od podnebnih sprememb do vojnih žarišč, nas pehajo v strah in tesnobo, nelagodje ter občutek duhovne sterilnosti in intelektualne paralize, zato se brez prave orientacije utegnemo mnogokrat znajti v odtujenem svetu.”

Foto: Cukrarna

zbor del je nastajal ob obiskih ateljejev, dela že pokojnih umetnikov pa so po večini izposojena iz zbirk slovenskih muzejev in galerij. Izbrani avtorji so ali v svojih celotnih opusih ali le v določenih razvojnih fazah upodabljali realni kot tudi metafizični svet na bolj ali manj mimetičen način.

Kot sta še zapisali kustosinji, so se figuralne tendence v slovenski umetnosti kazale v specifičnih posameznih umetnostnih pojavih, likovnih smereh in govoricah, kot so eksistencialistična figuralika, ekspresivna figuralika, fantastična umetnost, popart, fotorealizem oz. hiperrealizem, nova podoba ter umetnost reinterpretacije novomedijskega sveta, na katero sta vplivala razmah informacijsko-komunikacijske tehnologije, prisotnost elektronskih medijev oziroma medijsko posredovanih podob.

Izbrani avtorji so ali v svojih celotnih opusih ali le v določenih razvojnih fazah upodabljali realni kot tudi metafizični svet na bolj ali manj mimetičen način.

“Kustosinji”

Po besedah Alenke Gregorič postavitev razstave ne sledi kronološkemu redu niti ni postavljena v časovnem zaporedju, ki bi osmišljalo generacijske ali stilne povezave, prav tako dela niso razporejena po posameznih avtorjih. “Namesto tega so med različnimi avtorji različnih starosti, likovnih poetik in senzibilnosti vzpostavljene dialoške povezave, zato se posamezna dela enega avtorja pojavljajo v različnih kontekstih in dialogih z deli drugih.”

V hodnike galerijskih prostorov, ki omogočajo intimnejši ogled, pa sta umestili ali zaključena dela ali pa le pripravljalne skice manjših formatov, ki sta jih izbrali med obiski ateljejev.

Ob že omenjenih so na razstavi z deli zastopani še Berko, Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Lojze Logar, Erik Lovko, Živko Marušič, Franc Mesarič, Silvan Omerzu, Miha Perne, France Peršin, Štefan Planinc, Maksim Sedej ml., Marjan Skumavc, Ana Sluga, Matej Stupica, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Marko Šuštaršič, Milena Usenik, Sašo Vrabič in Uroš Weinberger.

Dela so za razstavo posodili Moderna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Božidar Jakac, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Galerija Antikvitete Novak, NLB Umetniška zbirka in zasebni zbiratelji.

V času trajanja razstave bo izšel katalog z besedili številnih avtorjev, spremnim besedilom kustosinj razstave in esejem Tomislava Vignjeviča.

Arhitektura

Plečnikove umetnine na ogled na Bledu

Objavljeno

dne

Gorenjska je drugo največje središče Plečnikovega ustvarjanja na Slovenskem. Njegova dela so tam nastajala v obdobju od poznih tridesetih let 20. stoletja vse do mojstrove smrti dvajset let pozneje. Od včeraj so na ogled na blejskemm gradu.

Na blejskem gradu je vrata odprla razstava Jože Plečnik na Gorenjskem: včeraj, danes, jutri, ki jo je ob lanski 150. obletnici rojstva najbolj znanega slovenskega arhitekta pripravila kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri postavitvi razstave na Bledu je sodeloval tudi Zavod za kulturo Bled.

Avtorice razstave so Maja Avguštin, Hana Brus, Nataša Ülen in Irena Vesel iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na razstavi predstavljajo 43 Plečnikovih projektov na Gorenjskem, nanje pa so pogledale predvsem z vidika konservatorstva.

Detajl iz Kapele Božjega groba v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Kljuka v obliki goloba z razprtimi, k nebu dvignjenimi perutmi se navezuje na ikonografijo Svetega duha. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek

Strast do arhitekture s simbolno vrednostjo
“Gorenjska zapuščina” Jožeta Plečnika spada v čas njegovega najzrelejšega ustvarjanja.

Plečnika so v tem obdobju najbolj zanimale naloge, kot so spomeniki, cerkve in nagrobniki, kjer je simbolna vrednost presegala utilitarnost. Vedno znova je želel, da bi bila njegova dela razumljiva ne zgolj peščici strokovnjakov, ampak kar najširšemu občinstvu, ki ji je bila arhitektura namenjena.

Razstavo so zasnovali glede na prostorski kontekst predstavljenih del. V sklopu posameznih predstavitev je ob koncu predstavljeno tudi obstoječe stanje obravnavanega objekta, podana pa so tudi priporočila za naprej.

Najpomembnejše Plečnikovo delo v Mengšu sta krstilnica in spovednica v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Krstilni kamen v krstilnici obkrožajo štirje monumentalni kamniti stebri z mogočnim arhitravom. Nad krstilnim kamnom visi medeninast križ, ki je oblikovan po vzoru karolinške in zgodnjesrednjeveške umetnosti. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek

Vpogled v zasebne načrte
Poleg pregleda obstoječe literature so se posvetili tudi pregledu arhivskega gradiva, da bi čim bolje in obsežno predstavili posamezne objekte in ureditve. Nekateri načrti in rešitve so predstavljeni sploh prvič. Ob študiju gradiva so naleteli tudi na Plečnikovo korespondenco z naročniki in mojstri, ki so zanj izdelovali posamezne kose opreme.

Grafiti na oboku_nad_spovednico župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek

Razstavo so najprej konec lanskega leta postavili v svojih prostorih v Kranju. Zdaj so razstavo v nekoliko spremenjeni obliki preselili na blejski grad v dvorano nad grajskim muzejem. Poskrbeli so, da jo bodo razumeli tudi tuji turisti.

Naslednje leto tudi knjiga
V prihodnje naj bi razstava gostovala tudi v Kamniku. Naslednje leto pa nameravajo na podlagi zbranega gradiva, ki so ga poiskali v različnih zgodovinskih arhivih in muzejih, izdati tudi knjigo. “Gre namreč za res izjemen pregled Plečnikovega dela na Gorenjskem,” je poudarila Ülen.

“Plečnikovi posegi v vilo Epos na Bledu kažejo na zbližanje z izročilom gorenjske ljudske arhitekture, ki mu je bila s svojo dekorativnostjo in povednostjo dobrodošla spodbuda pri snovanju,” je v Slavnih vilah na Slovenskem zapisal Damjan Prelovšek. Foto: ZVKDS
Nadaljuj z branjem

KULTURA

Majski salon v Zasavju odpira vrata – na ogled bo do sredine avgusta

Objavljeno

dne

Majski salon ZDSLU 2023 Misterij Gea vrata odpira danes, in sicer na razstaviščih v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Nagrade letos Mateji Kavčič, Mihi Eriču in Nini Kožej.

Na Majskem salonu, ki prinaša pregled sodobne slovenske likovno-vizualne produkcije, se letos predstavlja 154 umetnikov, ki ustvarjajo na področju vseh likovnih zvrsti in so iz devetih regionalnih društev. Majski salon, ki ga organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), lahko ujamete do 16. avgusta.

V okviru dogodka bodo nocoj podelili tri nagrade. Glavno nagrado Majskega salona bo prejela umetnica Mateja Kavčič za delo z naslovom Zatočišče, ki je nastalo v letu 2021. Njena prostorska instalacija, ki se giblje na meji med kiparstvom, instalacijo in arhitekturo, je edinstvena, presenetljiva stvaritev, ki presega koncepte vseh teh umetniških disciplin in prinaša nov in drugačen vtis umetniškega dela, so zapisali v utemeljitvi.

Mateja Kavčič, Zatočišče, 2021 naravni materiali, premer 300 cm višina 240 cm. Foto: ZDSLU
Mateja Kavčič (1970) je leta 1994 diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Bernika in prof. Jožefa Muhoviča. Leto pozneje je obiskovala slikarsko specialko pri prof. Lojzetu Logarju. Deluje kot vizualna umetnica na področjih slikarstva, risbe, grafike, prostorskih postavitev in land arta. Sodeluje pri restavratorskih projektih in vodi delavnice za otroke in odrasle. Živi in ustvarja v Škofji Loki, občasno dela v priložnostnem ateljeju v GBJ-ju v Kostanjevici na Krki. Kontinuirano razstavlja doma in v tujini. Foto: ZDSLU

Njeno delo govori o izjemni avtorjevi predanosti in dolgotrajnem, mukotrpnem ustvarjalnem procesu, v katerem je nastajalo okolje, ki nas močno pritegne k pogledu v svojo notranjost in ki ga razumejo občinstva različnih generacij in različnih okolij. Njena instalacija je igriva in resna, filozofsko premišljena in domiselna, nadrealistična in fizično otipljiva.

Priznanje prejme tudi multimedijski umetnik Miha Erič za linorez z naslovom Izčrpanost iz leta 2021. V tem delu Erič zelo suvereno in vizualno privlačno združuje klasični grafični medij linoreza z novomedijskim pristopom z uporabo likovne govorice, prevzete iz drugih, danes zelo priljubljenih disciplin – stripa, filma in računalniških iger.

Miha Erič (1991) je leta 2013 diplomiral na ALUO. Skupaj z intermedijsko umetnico mag. Natalijo Šepul Erič je leta 2015 ustanovil Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti Orbita. Je umetniški vodja KUD-a in Galerije Salsaverde. Foto: Natalija Šepul Erič
Miha Erič, Izčrpanost, 2021, linorez, 100 x 125 cm. Foto: ZDSLU

Njegova grafika predstavlja ekspresivno povedano zgodbo, ki gledalca potegne v brezmejni prostor nekih nenavadnih svetov, v katerih se komično in filmsko prepričljivo odvija več vzporednih pripovedih, ki puščajo prostor komunikaciji in različnim branjem, odvisno od očesa opazovalca. S posebnim načinom kadriranja dela Erič navadno grafiko spremeni v sliko-objekt in ji tako doda dodatno vrednost ter nakaže na nove in še neraziskane možnosti grafičnega medija danes, so zapisali v utemeljitvi.

Priznanje za mlado avtorico bo letos prejela Nina Koželj za delo Stanje nedolžnosti, interaktivno instalacijo, nastalo leta 2022. Umetnica v tem delu ustvarja kiparsko pokrajino – gozd velikih spomladanskih cvetlic, skozi katerega se sprehajajo obiskovalci in ki tematizira številna vprašanja – od vprašanja odnosa med tehnologijo in naravo, naših človeških odnosov med seboj do odnosa človeka do vedno bolj ogrožene narave.

Nina Koželj je leta 2016 končala študij na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. leta 2010 je prejela štipendijo švicarske fundacije Vordemberge-Gildewart, leta 2021 pa nagrado za mladega avtorja Etike(te). Živi in dela v Stahovici nad Kamnikom. Foto: ZDSLU

Predimenzionirane cvetlične skulpture delujejo nadrealistične, a tudi privlačne, so simbol pomladi in nedolžnosti ter naše želje po obvladovanju narave. Delo uporablja tehnologijo za interakcijo z obiskovalci in vsebuje tudi performativne elemente, zato izstopa kot izjemen prispevek na področju sodobnega kiparstva, so sporočili iz ZDSLU-ja.

Nina Koželj, Stanje nedolžnosti, 2022, kiparska postavitev (mešana tehnika – lakiran aluminij, beton, elektronika), 3 x 3 x 3 m. Foto: ZDSLU
Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Zakaj je vaza podobna hiši?

Objavljeno

dne

Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap, ki se bo odprla v četrtek, 15. junija 2023, ob 18. uri v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na gradu Fužine. Gre za prvo monografsko poglobljeno znanstveno študijo o kaki slovenski ustvarjalki na področju arhitekture in oblikovanja pri nas. Razstavo bo odprl dr. Aleš Musar.

Avtorice: Špela Šubic (MAO), Barbara Predan, (Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje, ALUO), Maja Vardjan, strokovna sodelavka za področje arhitekture (MAO), Oblikovanje razstave: Studio Miklavc. Foto: Zbirka MAO.

5.6. –5.11. 2023, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Janja Lap, foto Dejan Habicht

Ta izjemna ustvarjalka je slovensko bivalno kulturo najbolj zaznamovala z oblikovanjem stekla. V njem se je prvič preizkusila sredi petdesetih let. Še kot študentka arhitekture pri profesorju Edvardu Ravnikarju je svoje izdelke leta 1956 predstavila na razstavi Stanovanje za naše razmere. Predmete za sodobni dom iz keramike in stekla je razvila skupaj s Steklarno Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Ta izjemna ustvarjalka je slovensko bivalno kulturo najbolj zaznamovala z oblikovanjem stekla. V njem se je prvič preizkusila sredi petdesetih let. Še kot študentka arhitekture pri profesorju Edvardu Ravnikarju je svoje izdelke leta 1956 predstavila na razstavi Stanovanje za naše razmere. Razstava bo poleg steklenih izdelkov osvetlila tudi manj znane naprave, ki jih je oblikovalka realizirala v Iskri Elektrooptiki. Sploh prvič pa bo javnosti predstavljeno njeno doslej neznano znanstvenoraziskovalno delo.

Skozi vso svojo pestro in dolgo karierno pot, ki so jo zaznamovali arhitektura, industrijsko oblikovanje, pedagoško in raziskovalno delo ter sistemsko in storitveno oblikovanje, je Janja Lap oblikovala tudi steklo. To je bil njen priljubljeni material, po katerem je tudi najbolj znana. Po uspešnih prvih poskusih je svoje znanje nadgrajevala in tudi delila z drugimi. Kot profesorica na Šoli za umetno obrt (danes Srednja šola za oblikovanje in fotografijo) je med drugim z dijaki razvijala steklene izdelke in jih leta 1964 tudi razstavila na prvem Bienalu industrijskega oblikovanja. Za njen razvoj na področju oblikovanja stekla pa je bilo ključno raziskovanje na britanski šoli Royal College of Art (1964–1966). Tam je v najboljših pogojih, pod mentorstvom Roberta Gooddna, skupaj s steklopihaškim mojstrom raziskovala različne steklarske tehnike in ustvarila nekatere svoje najbolj znane kose, na primer vazo Kvadrat in kozarce Gubanka.

Janja Lap l. 1958 na velesejmu v Zagrebu jugoslovanskemu vrhu predstavlja projekt soseske za 5000 prebivalcev. Ob maketi stojita Josip Broz – Tito in Janja Lap, od leve proti desni sedijo zagrebški župan Većeslav Holjevac, Aleksandar Ranković, Jovanka Broz, Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc, Vladimir Bakarić. Hrani MAO.

Navdih je iskala tudi v starih glažutah

V drugem letu delovanja na RCA se je na oddelku za industrijsko oblikovanje pridružila raziskovalni skupini za področje bolnišnic. Tam se je srečala z vodjo skupine, profesorjem Misho Blackom, in z bodočim mentorjem svojega magistrskega dela, profesorjem Bruceom Archerjem. Pred vrnitvijo v Slovenijo je deset let predavala na Univerzi v Sheffieldu, na oddelku za arhitekturo, kratek čas tudi na znameniti šoli Architectural Association School of Architecture v Londonu (AA). Po vrnitvi v domovino konec sedemdesetih pa je bila deset let zaposlena v Iskri kot oblikovalka elektrooptičnih naprav.

Zanimivo je, da se je šele ob koncu svoje kariere posvetila tudi oblikovanju svetil, ki so ključno povezana z njej tako ljubo snovjo, steklom. V enem od intervjujev je povedala, da je za lestenec Satje navdih našla v starih glažutarskih lestencih, posebej je omenila viseči svečnik iz cerkve v Loki pri Žusmu. Sorodnost lahko iščemo v zrcaljenem steklu, ki je uporabljeno v obeh. A stožčaste čašice, namenjene plavajočim svečam v njenem Satju, nas še bolj spominjajo na lestence v mnogih cerkvah po svetu, ki so jih razsvetljevale številne oljne lučke v steklenih čašah, visečih znotraj mogočnega kovinskega ogrodja. Primere takih lestencev najdemo v carigrajski Hagiji Sofiji ali pa, v precej manjših dimenzijah, v stolnici v Pisi.

Na pregledni razstavi bomo prikazali vsestranskost oblikovalke in raziskovalke Janje Lap ter s tem osvetlili prepogosto spregledan opus te izjemne avtorice.

CITAT:

»Nikdar ne delam kelihov na tankih podstavkih, v katerih vidim izrazito neproporcionalnost. Spominjajo me na nestabilne ženske, ki lovijo ravnotežje na visokih petah. Všeč so mi oblike, ki kažejo neko notranjo moč materiala. V nasprotju s poudarjanjem krhkosti iščem druge, predvsem prostorske izrazne oblike.« Janja Lap

Kratek življenjepis Janje Lap (1929–2004)

1953–1957 Dela v arhitekturnem studiu profesorja Edvarda Ravnikarja na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

1956 Diplomira pri prof. Edvardu Ravnikarju na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani in pridobi naziv inženir arhitekt.

1956–1957 Zaposlena je v projektivnem ateljeju gradbenega podjetja Tehnika.

1958–1962 Vodi projektivni atelje za stanovanjsko skupnost pri republiškem odboru za družino in gospodinjstvo, v državni arhitekturni pisarni z uradnim nazivom Projektivni atelje.

1958 Deluje tudi v projektivnem ateljeju »Stanovanjska skupnost – splošni del«.

1961 Vpisana je v Imenik pooblaščenih arhitektov – seznam projektantov, pooblaščenih za gradbeno projektiranje.

1962–1964 Poučuje industrijsko oblikovanje na Šoli za umetno obrt Ljubljana.     

1964–1966 S štipendijo Britanskega sveta deluje kot raziskovalka na RCA (Royal College of Art) v Londonu.

1966 Predava na Sheffieldski šoli za umetnost (The Sheffield College of Art).

1967–1977 Predava na oddelku za arhitekturo Univerze v Sheffieldu.

1973 Magistrira pri prof. Bruceu Archerju na RCA in pridobi naziv Master of Arts (magistrica umetnosti).

1973–1975 Kot mentorica deluje na AA (Architectural Association School of Architecture) v Londonu.

1979–1989 Kot industrijska oblikovalka se zaposli v podjetju Iskra Commerce, leta 1982 je prezaposlena v Iskrin Center za elektrooptiko.

Zahvala

Več kot dveletno raziskovanje življenja in dela Janje Lap je bilo tlakovano s srečanji, ki so omogočila pomembne uvide in spoznanja ter podala prepotrebna pojasnila. Razstave in monografije ne bi bilo mogoče uresničiti brez prijazne pomoči posameznikov, ki so znotraj svojih ustanov ali prek osebnih vezi poznali Janjo Lap in/ali njeno delo. Vsem tukaj naštetim se iskreno zahvaljujeta za prijaznost, sodelovanje ter zagnanost pri zbiranju podatkov in predmetov. Hvala John Allan, Lenka Bajželj, Boris Benko, Dušan Benko, Mojca Bitenc, Matjaž Bizjak, Soline Boury, Tanja Bricelj, Iva Ceraj, Milojka Čepon, Petra Černe Oven, Franci Černelč, Ana Čič, Vanda Dittrich, Saša Florjančič, Boris Gaberščik, Neli Grafenauer, Marko Hlastec, Mladen Horvat, Orest Jarh, Nikolai David Jeffs, Miša Jelnikar, Živa Jelnikar, Bojan Jeločnik, Timotej Jevšenak, Tomo Kajfež, Andrej Kirm, Matej Klemenčič, Mateja Kos Zabel, Jakob Kovačič, Veronika Kralj – Iglič, Majda Kregar, Franc Kunšič, Boštjan Kurent, Irma Langus Hribar, Marija Lap Drozg, Veronika Lap, Irena Lazar, Gorazd Lemajič, Romana Lesjak, Miha Likar, Saša J. Mächtig, Martina Malešič, Nina Malovrh, Sarah Mercer, Barbara Mlakar, Ivan Mlakar, Miriam Možgan, Alenka Mrevlje, Urša Petja Mrevlje Lozar, Neža Mrevlje, Jaša Mrevlje – Pollak, Amir Muratović, Andreja Mušič, Branko Mušič, Miroslav Naglič, Ranko Novak, Martina Orehovec, Tanja Pak, Neil Parkinson, Ljubica Pavlin, Boštjan Perovšek, Vladimir Pezdirc, Miran Pflaum, Karmen Pižorn, Nikola Pongrac, Tita Porenta, Simona Pörš, Martin Premk, Natalija Pungaršek, Jože Rataj in Igor Ravbar.

Janja Lap, risbe in zapiski iz skicirke, hrani MAO
Nadaljuj z branjem
Arhitektura1 dan nazaj

Varšava: obnova Saške palače in bližnjih zgradb vredna 560 milijonov in naj bi bila zaključena do leta 2030

O obnovi Saške palače, porušene leta 1944, se govori na Poljskem že 50 let. Pretekli načrti obnove so propadli, leta...

ZELENA ENERGIJA2 dneva nazaj

Ali lahko drone in umetno inteligenco uporabljamo pri vetrni energiji?

Droni v kombinaciji z umetno inteligenco postajajo odlična rešitev za zračno pregledovanje vetrnih elektrarn, kar je sploh za vetrnice na...

Arhitektura3 dnevi nazaj

Prenova Plečnikovega avditorija v Tivoliju zaključena

Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega...

KULTURA4 dnevi nazaj

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru...

DOGODKI5 dni nazaj

V Novi Gorici se ponovno začenja mednarodni festival R.o.R.

Mednarodni festival R.o.R., ki ga že peto leto pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA. Na njem se bo predstavilo 33...

EKOLOGIJA1 teden nazaj

Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej,...

Slovenija1 teden nazaj

Novogoriški župan želi razrešiti direktorja EPK GO! 2025

Novogoriški župan Samo Turel je napovedal, da se začenja postopek za razrešitev direktorja Javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s...

DOGODKI2 tedna nazaj

Nova najboljša splošna knjižnica stoji v Barceloni, med elito tudi Valvasorjeva v Krškem

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico...

POPULARNO