Connect with us

UMETNOST

Razstava ‘Figuralika’ v Cukrarni o odtujenosti človeka

Objavljeno

dne

V Cukrarni se danes odpira razstava Figuralika. Izbrani primeri iz slovenske umetnosti. Združuje dela 32 avtorjev v razponu od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Razstava, ki sega od ključnih predstavnikov povojne slovenske eksistencialistične umetnosti do sodobnih figuralnih pristopov, tematizira vprašanje odtujenosti človeka.

Kot je na vodstvu za novinarje povedal direktor Muzejev in galerij mesta Ljubljana (MGML) Blaž Peršin, je figuralika v zadnjem obdobju tudi na večjih razstavah in bienalih dobila nekoliko večji fokus, zato se jim je zdelo prav, da jo pripravijo tudi v Cukrarni.

Kustosinja razstave Alenka Gregorič je povedala, da sta s sokustosinjo Matejo Podlesnik najprej izbrali dela “pričakovanih avtorjev” – Janeza Bernika, Marija Preglja, Gabrijela Stupice in Zorana Mušiča –, ki so zastopani s po enim kanoničnim delom, nato pa sta iz teh del pričeli graditi zgodbe, ki so se odpirale skozi osnovno vprašanje – vprašanje odtujenosti človeka.

“Dolgo utečeni sistemi in številne vrednote so porušeni ali ne veljajo več”
Kot sta zapisali v razstavni zloženki, živimo v obdobju, ko so že dolgo utečeni sistemi in številne vrednote porušeni ali ne veljajo več. “Trenutne krize, od podnebnih sprememb do vojnih žarišč, nas pehajo v strah in tesnobo, nelagodje ter občutek duhovne sterilnosti in intelektualne paralize, zato se brez prave orientacije utegnemo mnogokrat znajti v odtujenem svetu.”

Foto: Cukrarna

zbor del je nastajal ob obiskih ateljejev, dela že pokojnih umetnikov pa so po večini izposojena iz zbirk slovenskih muzejev in galerij. Izbrani avtorji so ali v svojih celotnih opusih ali le v določenih razvojnih fazah upodabljali realni kot tudi metafizični svet na bolj ali manj mimetičen način.

Kot sta še zapisali kustosinji, so se figuralne tendence v slovenski umetnosti kazale v specifičnih posameznih umetnostnih pojavih, likovnih smereh in govoricah, kot so eksistencialistična figuralika, ekspresivna figuralika, fantastična umetnost, popart, fotorealizem oz. hiperrealizem, nova podoba ter umetnost reinterpretacije novomedijskega sveta, na katero sta vplivala razmah informacijsko-komunikacijske tehnologije, prisotnost elektronskih medijev oziroma medijsko posredovanih podob.

Izbrani avtorji so ali v svojih celotnih opusih ali le v določenih razvojnih fazah upodabljali realni kot tudi metafizični svet na bolj ali manj mimetičen način.

“Kustosinji”

Po besedah Alenke Gregorič postavitev razstave ne sledi kronološkemu redu niti ni postavljena v časovnem zaporedju, ki bi osmišljalo generacijske ali stilne povezave, prav tako dela niso razporejena po posameznih avtorjih. “Namesto tega so med različnimi avtorji različnih starosti, likovnih poetik in senzibilnosti vzpostavljene dialoške povezave, zato se posamezna dela enega avtorja pojavljajo v različnih kontekstih in dialogih z deli drugih.”

V hodnike galerijskih prostorov, ki omogočajo intimnejši ogled, pa sta umestili ali zaključena dela ali pa le pripravljalne skice manjših formatov, ki sta jih izbrali med obiski ateljejev.

Ob že omenjenih so na razstavi z deli zastopani še Berko, Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Lojze Logar, Erik Lovko, Živko Marušič, Franc Mesarič, Silvan Omerzu, Miha Perne, France Peršin, Štefan Planinc, Maksim Sedej ml., Marjan Skumavc, Ana Sluga, Matej Stupica, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Marko Šuštaršič, Milena Usenik, Sašo Vrabič in Uroš Weinberger.

Dela so za razstavo posodili Moderna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Božidar Jakac, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Galerija Antikvitete Novak, NLB Umetniška zbirka in zasebni zbiratelji.

V času trajanja razstave bo izšel katalog z besedili številnih avtorjev, spremnim besedilom kustosinj razstave in esejem Tomislava Vignjeviča.

UMETNOST

Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3

Objavljeno

dne

Avtor

Gala Alica je prejela nagrado za premislek o odnosu do javnega prostora.

S tem opozarja na kompleksno rabo javnega prostora, ki zaradi raznih prepovedi ni več dostopen.

Kot je zapisala mednarodna žirija, umetnico nagrajujejo zaradi relevantnosti njenega sporočila in kakovosti njenega dela. Končna odločitev žirije je bila zaradi visoke kakovosti razstave in raznolikosti sodelujočih težka. Prav dejstvo, da je na razstavo vključenih veliko del že uveljavljenih umetnikov in umetnic, pa je vplivalo na odločitev žirantov, da ima prednost pri izboru uveljavljajoča se umetnica, so sporočili. Žirijo so sestavljali Anne BarlowBernard BlisteneLuigi FassiChristelle Havranek in Simone Sentall.

Projekt Rob I in Rob II je umeščen na travnik in balkonu ob spregledani Windischerjevi ulici, ki je bila še pred nekaj leti javno prehodna, danes pa je strogo nadzorovana zaradi potreb ameriškega in ruskega veleposlaništva.

Skulpturna intervencija, narejena iz recikliranih izolacijskih materialov iz ljubljanskih zbirnih centrov, je tretji del serije No Loitering (2020-), v kateri site-specific objekti razkrivajo manj vidne elemente javnega prostora ter preizprašujejo njihove funkcije. Skulpturi tokrat preizkušata meje mogočega in dokumentirata neuspeh prehoda v zavarovan prostor.
Če si Rob I prizadeva preiti mejo varnostne ograje na zelenici, Rob II vstopa v prostor Windischerjeve ulice z balkona Moderne galerije.

Tudi o pomanjkanju sodobne umetnosti v mestu
Formi obeh objektov se oblikujeta ob mejah zavarovanega prostora, s tem pa meje še dodatno poudarjata. Postavljena na prostem za Moderno galerijo, začasna intervencija dodatno opozarja na pomanjkanje prisotnosti sodobnejših umetniških del v bližnji okolici umetnostne institucije in širše v javnem prostoru prestolnice.

Instalacija Rob II poskuša v varovan prostor preiti z balkona. Foto: Urša Rahne
Gala Alica. Foto: Urša Rahne

Tanka meja med zasebnim in javnim prostorom
Gala Alica Ostan Ožbolt
 trenutno študira vizualne umetnosti na dunajski univerzi za uporabne umetnosti, diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študirala je tudi na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Linzu.

V svojem delu se ukvarja predvsem s problematiko urbanega prostora in tanko mejo med zasebnim in javnim prostorom. Izhodišča njenih raziskav za skulpture in site-specific intervencije so gentrifikacija in privatizacija javnih prostorov, njihove zgodovinske pripovedi in s tem vprašanje njihove vključenosti/izključenosti.

Nagrada za enega od sodelujočih umetnikov ali umetnic je novost, ki jo je Moderna galerija vpeljala z letošnjim, desetim trienalom, nagrajenka pa z njo prejme 4000 evrov.

Rob I poskuša preiti mejo varnostne ograje, ki onemogoča dostop do nekoč javno prehodne ulice. Foto: Urša Rahne

Jubilejni trienale sodobne umetnosti – U3, ki ga je kuriral Tevž Logar, je v Moderni galeriji na ogled od junija. Pod naslovom Proti toku časa predstavlja dela, ki so nastala v zadnjih petih letih in vzpostavljajo relacijo do slovenskega umetnostnega prostora.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana

Objavljeno

dne

Avtor

Dražbena hiša Sotheby’s bo 20. novembra v New Yorku ponudila delo Maurizia Cattelana z naslovom Komik. Ocenjujejo, da bo prodana za 1 do 1,5 milijona dolarjev. Delo je razdelilo mnenja in postavilo pod vprašaj vrednost umetnosti.

Znamenita provokativna skulptura Maurizia Cattelana, banana, ki jo je na steno prilepil z lepilnim trakom na umetniškem sejmu Art Basel leta 2019, bo 20. novembra ponujena na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku. Galerija Perrotin je Komika prvič ocenila na 120.000 dolarjev, ko je bil leta 2019 prodan na sejmu Art Basel v Miamiju, v Sotheby’s pa računajo, da bodo za delo iztržili do 1,5 milijona dolarjev.

Prodajali bodo certifikat in navodila za razstavljanje
Na dražbi ne bodo prodajali materialnega dela, ampak certifikat o avtentičnosti in s tem pravico do ideje, kar pomeni, da je fizično banano mogoče zamenjati. Kot delo konceptualne umetnosti Komik sestoji iz certifikata o avtentičnosti ter podrobnih navodil za pravilno razstavljanje. Delo je Cattelan zasnoval v nakladi treh izvodov in dveh poskusnih odtisov. En primerek hranijo v Muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku.

Maurizio Cattelan (na fotografiji) na letošnjem beneškem bienalu zastopa Vatikan. Cattelan je v galerijski prostor postavil zid, oblit s 24-karatnim zlatom, ki meri 20 metrov v dolžino in dobrih pet metrov v višino, v njegovo površino pa so izstrelili več kot 20 tisoč nabojev.

Cattelan je v pogovoru za The Art Newspaper o delu povedal: “Zame Komik ni bil šala, ampak iskren komentar in razmislek o tem, kaj cenimo. Na umetniških sejmih sta v ospredju hitrost in posel. Zato sem na to gledal takole: če bi moral biti na sejmu, bi lahko prodal banano, kot drugi prodajajo svoje slike. Tako bi lahko igral znotraj sistema, vendar po svojih pravilih.

Prodaja dela na dražbi kot dokončna uresničitev konceptualne ideje
Komika je mogoče umestiti med dela, kot je Fontana Marcela Duchampa, porcelanast pisoar, postavljen na podstavek in podpisan s psevdonimom leta 1917, s katerim je umetnik poskušal na novo opredeliti, kaj vse je lahko umetnost. Vodja Sothebyjevega oddelka za sodobno umetnost v Ameriki David Galperin je za izjavi zapisal: “Če se Komik v svojem bistvu sprašuje o samem pojmu vrednosti umetnosti, potem bo prodaja dela na dražbi novembra letos dokončna uresničitev njegove bistvene konceptualne ideje – javnost bo končno imela besedo pri odločanju o njegovi pravi vrednosti.

Cattelan verjame, da je “čas, da začnejo umetniki znova komentirati stanje družbe. Če resnično hočejo umetnosti vrniti osrednjo vlogo v kulturi in družbi, je zdaj idealna priložnost”

Najvplivnejša in najradikalnejša umetniška dela v zadnjem stoletju so imela moč, da so temeljito spremenila dojemanje same narave umetnosti. V tem duhu je Komik izzivalno delo čistega genija. V njem se prepletata globoka kritična misel in subverzivna duhovitost, gre za odločilno delo umetnika in generacije. Cattelan je z eno samo briljantno gesto zamajal temelje umetniškega sveta in umetnost postavil v središče popularne kulture,” je še zapisal Galperin.

Delo v petih letih zaslovelo v časopisih in na razstavah
Delo je bilo leta 2019 objavljeno na naslovnici časopisa The New York Post, pred koncem sejma Art Basel pa so ga morali zaradi velike množice obiskovalcev umakniti z razstave. Banana je bila od tedaj že dvakrat pojedena – enkrat v sklopu performansa z naslovom Lačni umetnik, drugič jo je pojedel lačen študent, ki je olupek prilepil nazaj na steno.

Komik bo pred dražbo predstavljen 28. oktobra v New Yorku, nato pa bo na ogled še v Londonu, Parizu, Milanu, Hongkongu, Dubaju, Tajpeju, Tokiu in Los Angelesu. V New Yorku bo ponovno od 8. novembra pa do dražbe.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«

Objavljeno

dne

Avtor

Ilustratorka Hana Stupica je bila od ranega otroštva obdana z likovno umetnostjo. Opazovala je slike dedka Gabrijela, ter ilustracije babice Marlenke in matere Marije Lucije. Razstava v galeriji Velenje bo na ogled do 12. oktobra.

V Galeriji Velenje danes odpirajo razstavo z naslovom Stupica – od dedka do vnukinje, na kateri skušajo pokazati, kako so na Hano člani umetniške družine skozi generacije prenesli umetniško znanje in navdih. Postavitev poudarja medsebojno povezanost družine in kako je ta vplivala na razvoj Hane kot umetnice. Obiskovalci bodo lahko videli, kako so družinski vplivi oblikovali Hanin edinstveni slog in umetniški izraz, ki pa ga umetnica vseeno kljub družinski likovni tradiciji pelje tudi v svojo avtorsko smer nezgrešljive poetike.

Ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev
Hana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Njena babica Marlenka in mama Marija Lucija se uvrščata med najvidnejše slovenske ilustratorke, njen dedek Gabrijel je zapisan v kanon slovenskega modernizma, oče Jeff Pivač pa je grafični oblikovalec.

Razstavo lahko v Galeriji Velenje ujamete do 12. oktobra. Foto: Osebni arhiv

Že med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je ustvarjala za reviji Ciciban in Cicido, že za prvi večji ilustratorski projekt, diplomsko delo, pa je leta 2014 prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače stanovsko priznanje. Kot najmlajša dobitnica je prepričala s slikanico Rokavička.

Njene ilustracije so objavljene v knjigi Anje Štefan Svet je kakor ringaraja in antologiji Medvedi in medvedki. Ilustrirala je Schönwertove pravljice in slikanico Anje Štefan Zajčkova hišica, za katero je oblikovala tudi likovno zasnovo lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tako Rokavička kot Zajčkova hišica sta bili nominirani za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Rokavička pa tudi za Levstikovo nagrado.

Izjemna pozornost do detajlov, pravljični svet prepoznavne avtorske poetike
Ilustracijo Hane Stupica odlikuje pozornost do detajlov, s katerimi oživlja svoja živalska bitja, ki jih antropomorfizira tudi z edinstvenimi razkošnimi draperijami. Njene živali so vedno tako bitja pravljic, kot take pa nosilke metaforičnih sporočil zgodbe, kot prava bitja iz divjine, kakršna, če imamo srečo, zares lahko srečamo v naravi. Je ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA22 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura1 dan nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali1 teden nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO