Connect with us

KULTURA

Nove razstave v 2024: V Mestni galeriji Ljubljana skupinska kiparska razstava, Galerija Jakopič predstavlja retrospektivo Klavdija Slubana

Objavljeno

dne

Galerija Jakopič v letošnjem letos pripravlja retrospektivo priznanega fotografa Klavdija Slubana, Mestna galerija Ljubljana med drugim razstave Roberta Černelča, Mladena Stropnika in Tomaža Furlana, Galerija Vžigalca pa se bo poklonila sceni Zasavja.

V Galeriji Jakopič bodo konec marca na ogled postavili približno sto del francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Pregledna razstava z naslovom Nekje drugje Tukaj bo predstavila tako Slubanova znana dela kot tista, ki jih lahko vidimo redko. Popeljala bo po vseh obdobjih fotografove kariere. Fotografije bodo razvrščene v poetičen estetsko-kontemplativen tok, ki ga je kuratorka razstave Marija Skočir zasnovala v dialogu z avtorjem. Ob razstavi bo izšla obsežna monografija, vsa razstavljena dela pa bo fotograf ob koncu projekta podaril zbirki MGML-a.

Foto: Klavdij Sluban

Konec septembra bo sledila razstava z delovnim naslovom Dokument/iranje, namenjena pa je sestavljanju in predstavitvi fotografskega zapisa obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covida-19 ter s protesti v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Kuratorja razstave, kustosinja MGML-a Julija Hoda in fotograf Metod Blejec, se bosta s številnimi sodelavci osredotočila na pomen fotografije za dokumentiranje in vrednotenje družbenih dogodkov v navedenem obdobju. V projektu bodo sodelovali fotografi različnih generacij, ki so redno spremljali dogajanje in tako zasnovali vsak svoj obsežen avtorski opus. Izbrane predstavljene fotografije bodo vključene tudi v katalog.

Razstavo Mladena Stropnika bodo odprli 23. maja in bo na ogled do 1. septembra. Foto: Mestna galerija Ljubljana

V Mestni galeriji Ljubljana lahko še do 11. februarja ujamete skupinsko razstavo So-obstoj, na kateri o civilizaciji in okolju razmišljajo Boris BejaMaja SmrekarUrša Vidic in Miha Godec. Konec februarja pa bodo odprli razstavo akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča, ki v svojem umetniškem delovanju združuje medij slikarstva, videoumetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja videoumetnosti, scenografije in scenaristike.

Tejka Pezdirc: Guba, 2023. Foto: Mestna galerija

Maja bodo s pregledno razstavo predstavili Mladena Stropnika, ki bo svoje delo postavil v dialog z ustvarjanjem Scotta LawrenceaAlice Conitz in Viktorja Bernika. Razstava bo zajela ključne Stropnikove projekte od leta 2000 dalje in vse do njegove najnovejše produkcije.
Septembra bodo odprli skupinsko kiparsko razstavo Različnosti, ki bo združila dela Tee Curk SortaTejke PezdircNatalije R. CrnčecMarka A. KovačičaZorana Srdiča JanežičaBoruta KorošcaKristine Rutar in Boštjana Perovška. Kot so zapisali ob razstavi, želijo s to predstaviti materialne različnosti sodobnega slovenskega kiparstva. Izbrane umetnice in umetniki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, ki ga razumejo kot dinamično in aktivno postavitev z možnostmi interpretacije.

Od leta se bodo decembra poslovili z deli Tomaža Furlana, ki deluje v polju videa, performansa, kiparstva, instalacij in knjige umetnika. V slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru se je uveljavil kot avtor, ki na satiričen način razkriva vedenjske vzorce človeka, izhajajoče iz posameznikove ujetosti v rutino in vlogo njegovega telesa v sodobni družbi. Pregledna razstava bo zajela ključne avtorjeve projekte, ki nastajajo od 90. let preteklega stoletja pa vse do njegove najnovejše produkcije.

Tomaž Furlan: Sejalec AIOV. Foto: Nika Gabrovšek

V Galeriji Vžigalica bodo v sodelovanju z umetnikom, aktivistom in podjetnikom Miho Artnakom pripravili razstavo Last. Ta se bo v času malikovanja zasebnega lastništva usmerila v preoblikovanje našega razumevanja pojma lastnine z inovativnim konceptom nemožnosti lastništva. Razstavo bodo odprli februarja.

V Vžigalici bodo že osmo leto pripravili tudi razstavni cikel Ljubljana se klanja Sloveniji, ki bo tokrat posvečena umetniškemu prizorišču Zasavja, ter razkrili umetniški potencial in kulturne vplive tamkajšnjih revirjev.

Last, 2023. Foto: The Miha Artnak

Svetlobna gverila na temo Transformacije
Letos bo polnoletnost dočakal festival Svetlobna gverila, ki bo potekal od konca maja do začetka septembra v koprodukciji s skupino Strip Core. Osrednja tema festivala bo Transformacija, v sklopu katere želijo raziskovati različne vidike svetlobne percepcije in transformacije. Poleg osrednje razstave v Galeriji Vžigalica pripravljajo še serijo postavitev na zunanjih površinah v njeni neposredni okolici, pa tudi drugje po Ljubljani.

Za november napovedujejo razstavo newyorškega umetnika Johna Feknerja, enega od pionirjev ulične umetnosti iz 70. let preteklega stoletja. Umetnikove korenine namreč segajo v Ljubljano, celo zelo blizu Galerije Vžigalica, v kateri se želi na stara leta predstaviti. Gre za drugo generacijo slovenske diaspore. Za Feknerja kot umetnika so koncepti spomina, zaznave in preoblikovanja ostali integralni deli njegovih ustvarjalnih raziskav skozi vso kariero.

KULTURA

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Objavljeno

dne

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo še v mestu Bodø na Norveškem. Otvoritvena slovesnost je dosegla vrhunec z ognjemetom, ki mu je sledil aplavz skoraj 20.000 ljudi.

Slovesnost v Bodøju je bila zelo uspešna, čeprav je mesto na začetku tedna zajelo močno neurje,” so navedli v sporočilu za javnost. V pristanišču mesta so občinstvu ponudili mešanico uprizoritvenih umetnosti, zvoka in svetlobe, ki se je končala z ognjemetom in aplavzom skoraj 20.000 ljudi.

Trenutno sem najsrečnejši človek na Norveškem. Imeli smo toliko težav, toliko negotovosti. To je bil naravnost fantastičen nastop in odlična izkušnja. Najlepša hvala vsem, ki so se v zadnjem tednu tako trdo spopadali z vremenom, s postavljanjem in večkratnim spuščanjem prireditvenih prostorov,” je po odprtju dejal direktor EPK-ja Bodø 2024 André Wallann Larsen.

Foto: Bodø2024/Martin Losvik

Bodø je prvi EPK severno od arktičnega kroga. Z več kot tisoč prireditvami v okviru EPK-ja 2024 želita mesto in okoliška pokrajina Nordland Evropi pokazati, da nimata samo osupljive arktične narave, ampak tudi privlačno kulturo. Organizatorji po poročanju nemške tiskovne agencije DPA upajo, da bo njihov program EPK 2024, ki so ga označili za najdaljšo zabavo na svetu, letos na sever Norveške privabil več kot 500.000 obiskovalcev.

Bodø 2024 velja za največji kulturni projekt, ki se bo zgodil na severu Norveške. V skladu s skandinavsko ozaveščenostjo želi mesto postati tudi najbolj trajnostni EPK doslej. V tem duhu bodo marca pripravili najbolj trajnostni koncert na svetu, ki so ga poimenovali Pure Music.

Rdeča nit programa so tudi Samiji, tam živeče staroselsko ljudstvo, kar se bo odražalo tako na otvoritveni slovesnosti kot tudi prvi teden v februarju, ko je na programu več dogodkov tako za odrasle kot za otroke, vključno z nacionalnim dnevom Samijev. Tega vsako leto zaznamujejo 6. februarja predvsem na Norveškem, Finskem, Švedskem in v Rusiji.

Foto: Bodø2024/Fredrik Stenbro

Velik dogodek na prostem je na programu tudi za poletni solsticij. Poimenovali so ga Midsummer madness, v okviru katerega bo mogoče 22. junija občudovati polnočno sonce. Ko bodo dnevi znova temnejši, bodo novembra in decembra v Nordlandu pripravili še prvi festival svetlobe.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Pokrajinski muzej Maribor praznuje 120 let obstoja

Objavljeno

dne

Na razstavi ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Maribor bodo na ogled tudi najstarejša znana fotografija Maribora, viseča ladijska postelja Wilhelma von Tegetthoffa in pečatnik Ulrika II. Mariborskega, ki so zaradi občutljivosti le redko na ogled.

Ob 120 letih izpostavljenih 120 predmetov
Pokrajinski muzej Maribor praznuje 120 let obstoja, kar so počastili z izdajo monografije in pripravo razstave, s katero bodo prikazali razvoj muzeja od projekta ljubiteljev dediščine do profesionalne ustanove, kot jo poznamo danes.

V monografiji z naslovom Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor so muzejski kustosi zbrali zadnja dognanja in raziskave o premični dediščini območij Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric, ki jih muzej pokriva. Knjigo je s fotografijami opremil Tom Jeseničnik, v njej pa je izpostavljenih tudi 120 predmetov iz muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja.

Posebej so tako predstavljeni predmeti prazgodovinskega vsakdanjika in obdobja življenja Rimljanov. Predmeti, pred kratkim izkopani na območju Piramide, ponazarjajo bivanje v srednjem veku, ohranjena premična dediščina mariborskega gradu s poudarkom na obdobju plemiške družine Khisl in gradivo iz plemiških dvorcev Hrastovec, Viltuš in Slovenska Bistrica pa pričajo o življenju plemiških družin.

V monografiji so poudarjeni tudi nekateri za Maribor pomembni posamezniki iz 19. stoletja, med njimi nadvojvoda Janez, mariborski župan Andreas Tappeiner, gospodarstvenik in kulturni delavec Roman Pachner, avstrijski general Wilhelm von Tegetthoff, duhovni oče slovenstva Anton Martin Slomšek ter uspešna gospodarstvenika Anton Kleinschuster in Ferdinand Potočnik ter drugi. Iz 20. stoletja sta predstavljena Rudolf Maister in razvoj tekstilne ter pohištvene industrije, so sporočili iz muzeja.

Razstava bo v Pokrajinskem muzeju Maribor na ogled od 2. decembra, na njej pa bo mogoče videti tudi sicer redko razstavljene predmete z območja 23 občin, ki jih muzej pokriva. Foto: http://maribor-pohorje.si/

Na ogled redko razstavljeni predmeti
Razstava, ki se osredotoča na profesionalno pot, ki jo je muzej skupaj s svojimi upravitelji in sodelavci prehodil v zadnjih 120 letih, bo od 2. decembra na ogled natančno eno leto, ob njej pa v muzeju vabijo tudi na ogled stalnih razstav, ki so jih ob obletnici dopolnili z izbranimi predmeti iz različnih muzejskih zbirk.

Na njej bo med gradivom iz 23 občin mogoče videti tudi predmete, ki so zaradi občutljivosti le redko na ogled, med drugim najstarejšo znano fotografijo Maribora iz leta 1848/1849 in visečo ladijsko posteljo, ki jo je uporabljal v Mariboru rojeni Wilhelm von Tegetthoff. Na ogled bodo tudi predmeti s posesti baronov Twicklov, lastnikov mariborskega gradu, posvetilne podobice vladarice Marije Terezije in princa Karla Lotarinškega, namenjene plemiški rodbini Brandis, pečatnik Ulrika II. Mariborskega ter igralna kocka iz srednjega veka.

Kustosi bodo ob predmetih še posebej poudarili njihove nekdanje lastnike, ki so v življenju in delovanju mesta in pokrajine pustili pomemben pečat na družbenem, gospodarskem ali političnem področju.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Objavljeno

dne

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru izpostavljene stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork.

Predstavitev pripravlja Javna agencija za knjigo (JAK) RS v sodelovanju s Centrom ilustracije. Razstavo sta oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica (Sara & Sara), ki sta za oblikovanje mobilne razstavne opreme, namenjene promociji slovenske ilustracije, prejeli prvo nagrado na festivalu Zagreb Design Week. Z njo sta se uvrstili tudi v širši izbor najboljših svetovnih interierjev na portalu Dezeen, so sporočili iz Centra ilustracije (zavod Divja misel), ki je organizator in producent razstave ilustracij v Frankfurtu.

Nagrajena deseterica ilustratorskih imen
Ob ilustracijah Zvonka Čoha, Maje Kastelic, Tomaža Lavriča, Polone Lovšin, Andreje Peklar, Lile Prap, Alenke Sottler, Damijana Stepančiča, Petra Škerla in Ane Zavadlav bodo na ogled tudi dela 32 avtoric in avtorjev iz širšega nabora. Razstavo spremlja katalog 66 avtoric in avtorjev, ki “priča o ustvarjalni živosti in pestrosti ustvarjalnih slogov sodobne slovenske ilustracije“. Avtorica besedil v katalogu je vizualna umetnica, ilustratorka, performerka in družbena kritičarka Samira Kentrić.

Render: Sara&Sara za Center ilustracije

Kaj naj bi sploh bila slovenska ilustracija
Kaj je slovenska ilustracija? Je ilustracija kot univerzalni jezik sploh lahko nacionalno opredeljena? Je na prostoru, ki ga danes poseljuje pretežno slovensko govoreča skupnost in šteje okoli dva milijona prebivalcev, kaj dovolj specifičnega, da bi zaznamovalo nekaj tako širokega, kot je polje ilustracije? Ali lahko zamejimo stilske vplive, pretočnost misli, čustev in izkušenj, ki ne priznavajo družbeno vzpostavljenih meja? Ali lahko določimo, kaj je tisto, kar naj bi bilo v ilustraciji slovenskega?” so vprašanja, s katerimi svoj zapis z naslovom Od slovenske ilustracije do ilustracije začne Kentrić.

Čigava dela bodo še šla v Frankfurt
Na razstavi bodo na ogled še dela naslednjih avtorjev in avtoric: Marta Bartolj, Marjanca Jemec Božič, Suzi Bricelj, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Ana Maraž, Eva Mlinar, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Gorazd Vahen, Huiqin Wang, Silvan Omerzu, Jelka Godec Schmidt, Milan Erič, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček, Matija Medved, Ciril Horjak, Luka Seme, Samira Kentrić, Maša P. Žmitek, Marija Nabernik, Trina Čuček Meršol, Aleš Sedmak, Zoran Smiljanić, Ivan Mitrevski, David Krančan in Miha Hančič.

Render: Sara&Sara za Center ilustracije

Majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža
Izbor avtorjev in avtoric ter njihovih stvaritev, ki bodo predstavljene na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, je opravil strokovni svet JAK-a. “Razstava predstavlja majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža, ki ga ustvarjamo ljudje, v univerzalnem jeziku ilustracije,” je v razstavnem katalogu še zapisala Samira Kentrić.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA3 tedni nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka...

Arhitektura3 tedni nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad,...

Arhitektura3 tedni nazaj

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in...

Arhitektura3 tedni nazaj

Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje. Daylight and Architecture je v...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso...

POPULARNO