Slovenski oblikovalec Robert Žvokelj je prejel eno najuglednejših oblikovalskih nagrad na svetu Red Dot, ki si jo je prislužil z oblikovanjem dveh slovenskih poštnih znamk na temo olimpijskih iger. Priznanje je prejel v kategoriji Brands & communication design, ki se osredotoča na vizualno komunikacijo in oblikovanje blagovnih znamk.

Nagrajeni poštni znamki v japonski tradiciji origamijev upodabljata dve športni disciplini, v katerih so se slovenski športniki izkazali tekom olimpijskih iger v Tokiu, in sicer jadranje ter športno plezanje.

Kot rad poudari Žvokelj, se je oblikovanja poštnih znamk lotil z veliko odgovornostjo. “Nenazadnje je znamka plačilni instrument države, ki posredno komunicira raven vizualne pismenosti”, še dodaja.
Nagrada, ki jo za izjemne oblikovalske dosežke podeljujejo od leta 1955, v oblikovalski stroki velja za enega najbolj zaželenih znakov kakovosti. “Pri vse večji in hkrati mlajši konkurenci ima tudi priznanje, še posebej mednarodno, vedno večji pomen,” pravi slovenski oblikovalec.

Da sta poštni znamki ugledali luč sveta, so zaslužni tudi Pošta Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in žirija javnega anonimnega natečaja, ki je prav tako prepoznala kakovost.
Žvokelj je sicer prejemnik številnih mednarodnih priznanj, eden največkrat nagrajenih posameznikov na bienalu Brumen in predavatelj na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani.

Njegov oblikovalski izraz je po besedah oblikovalke in predavateljice na ALUO Petre Černe Oven kot “kameleonov odgovor na okolje: njegova oblikovalska rešitev se vedno prilagaja temu, kar mora komunicirati”, svežina njegovih rešitev pa izhaja prav iz poglobljene analize, premišljenega odnosa do vsebine in prefinjenega ravnovesja med tipografskimi in likovnimi elementi.

Na vprašanje, kaj je ključno za dobro oblikovanje na področju vizualnih komunikacij, je Žvokelj povedal, da “naročnik in oblikovalec”. Sicer pa si želi, da se naročniki zavedajo ciljev. “Kako jih bodo dosegli, naj skozi proces argumentacij zaupajo strokovnjakom,” še poudarja.

Leta 1966 v Ljubljani rojeni Žvokelj je na oddelku za oblikovanje ALUO diplomiral leta 1990. Po zaključku študija in kratkotrajni zaposlitvi v agenciji Kres je deloval pod imenom studio ID.
Med drugim je skupaj z Metko Dariš in Tomažem Permetom zasnoval celostno grafično podobo Slovenske kinoteke, s Petro Černe Oven in Ano Košir, ki sta se studiu ID pridružili kasneje, je skrbel za vizualne podobe galerij, publikacij, razstav in akcij ministrstva za kulturo. Oblikoval je kataloge in razstavne aplikacije Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Ob tem, da predava na ALUO, skupaj s Tatjano Mahovič in Andrejem Mahovičem deluje v studiu DAK.

Kot je v epistolah Ranka Novaka in Petre Černe Oven zapisala slednja, je tisto, kar je pri Žvoklju hvalevredno, “res to, da se posveti vsakemu projektu na popolnoma svoj način. Ne dela razlike med velikimi in malimi, ne dela razlike med projekti naključnih znancev in/ali prijateljev in med zvenečimi imeni pomembnih inštitucij.”

Mnogi predmeti, ki jih je oblikoval Marjan Žitnik – pa naj bo to ročna svetilka Z24 ali embalaža za kakav Benko – so dosegli kultni status, ne da bi večina ljudi vedela, kdo je njihov avtor. Zdaj je DOS Marjana Žitnika nagradilo za življenjsko delo.

V prvem preddverju Cankarjevega doma bo Društvo oblikovalcev Slovenije nocoj podelilo priznanja in odprlo razstavo Oblikovalski presežki. Priznanje DOS-a za življenjsko delo prejme Marjan Žitnik, nagrado oblikovalski presežek za leto 2024 pa kolektiv Oloop za razstavno-raziskovalni projekt Izdelek kot sprememba.

Nevidna roka oblikovalca pri vsakodnevnih predmetih
Marjan Žitnik je v slovenski oblikovalski zgodovini zadnjih desetletij svojevrstna posebnost, v svoji utemeljitvi nagrade ugotavlja DOS. Morda je celo edini industrijski oblikovalec, ki venomer pokončno vztraja v svojem razmeroma ozkem polju oblikovalske dejavnosti. Kljub dejstvu neprestanega razkrajanja slovenske industrije nasploh mu je uspelo najti sogovornike in stranke, ki so znali doumeti vlogo oblikovalca. V številnih primerih se zdi vloga oblikovalca Žitnika manj ali komaj zaznavna, a ravno v tem je njegov prispevek skoraj neprecenljiv in vreden širše strokovne obravnave.

Kot še piše, se zdi, da Žitnik izrazito odklanja pojem iskanja pozornosti širše javnosti. Natančnejši pogled v njegovo delo nakazuje razumevanje industrijskih procesov, tudi delovanje vzdrževalcev in serviserjev, številni so mu zagotovo hvaležni, pa čeprav so oblikovane naprave brez avtorjevega podpisa. Kljub dejstvu, da se industrija v Sloveniji že več kot tri desetletja krči, žirija opozarja na izjemno obsežen nabor Žitnikovih del, ki so predstavljena v njegovi monografiji.

Razstavno-raziskovalni projekt Izdelek kot sprememba je bil januarja predstavljen v Galeriji DLUL. Žirija DOS-a je v njem družbeno vlogo projekta prepoznala kot presežno v času in prostoru razstave. Kot piše v utemeljitvi, se je v zadnjem desetletju vloga oblikovanja spremenila. Trend spreminjanja in družbeno potrebo prepoznava tudi skupina Oloop, ki se v zadnjih letih loteva projektov, za katere so značilni vključujoči, sodelovalni in soustvarjalni pristopi in procesi. Takšen je tudi pričujoči projekt, v katerem avtorice z izdelki raziskujejo in razkrivajo pomene in ozadja tekstilne produkcije znotraj začasnih in trajnih tekstilnih skupnosti, ki so bile vključene v projekt.

“Prvi nov produkt v gasilstvu” po tridesetih letih
Priznanje DOS oblikovalski dosežek prejme Jasna Šafar za držalo za gasilni aparat Florian. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da oblikovalska stroka Slovenije že desetletja izrazito pogreša nove, sveže industrijske izdelke, novega produkta v gasilstvu verjetno vsaj tri desetletja niso opazili. Floriana je opisala kot zanimiv izdelek, saj skuša gasilsko napravo udomačiti ter jo približati vsakemu okolju, prostoru in opremljevalcu lastnega doma ali javnega pisarniškega okolja.

Alja Herlah pa priznanje DOS oblikovalski dosežek prejme za digitalno platformo Dotless type, ki predvsem zagotavlja podporo mladim tipografskim oblikovalcem, jim ponuja priložnosti za predstavitve – izdajo črkovnih vrst in jih želi motivirati za dokončanje projektov. Predstavitvene spletne platforme oblikovalcev in oblikovalskih področij seveda niso globalna novost. Zdi pa se, da takšnih ali sorodnih v našem prostoru izrazito manjka, piše v utemeljitvi.

Valilnica mladih oblikovalcev
Častno članstvo je DOS namenilo Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Kot so zapisali, letos minevajo natanko štiri desetletja od ustanovitve oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, zasluga za to pa gre predvsem več kot desetletju prizadevanj številnih njihovih kolegov v DOS-u.

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček so proslavile dolgoletno skupno ustvarjalno pot. Skozi razstavo in dogodke se bodo poklonile moči in pomenu tekstilije ter ženski, njeni izumiteljici in ustvarjalki.

V kolektivu delujejo umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček, ki so ob tem spomnile, da sega izdelovanje tekstila v začetke civilizacije in je od nekdaj v domeni žensk, njihovega domačega okolja in skupnosti. Ženske že tisočletja skupaj tkejo, predejo in šivajo. Poleg skrbi za otroke in dom je bila v številnih kulturah izdelava tekstila njihova osrednja dejavnost.

Ročna dela kot zadovoljevanje psiholoških, duhovnih in družabnih potreb
Potem ko je po industrijski revoluciji ženska za nekaj časa vsaj deloma izgubila stik s tem početjem, se je v zadnjih desetletjih znova zgodil razcvet ročnih del. Gre za odziv na potrebo po povezanosti, kolektivni identiteti, zdravih življenjskih okoljih in pripadnosti, česar današnji družbi pogosto primanjkuje, meni kolektiv. Tako je posebej na Zahodu postala osrednja vloga ročnega izdelovanja tekstila zadovoljevanje psiholoških, duhovnih in družabnih potreb.

Na razstavi O2OOP bodo predstavljeni izdelki, kreativni procesi in projekti, ki jih je kolektiv Oloop ustvaril na participativnih in socialno angažiranih projektih ter projektih, ki so spodbujali opolnomočenje sodelujočih. Projekte zaznamujeta inkluzivnost in medgeneracijsko sodelovanje. Pogosto so bili namenjeni ranljivim skupinam žensk, med njimi brezposelnim, priseljenkam, osebam z mednarodno zaščito in starostnicam, in so poudarjali pomen, ki ga ima ustvarjanje s tekstilom za telesno, psihično in socialno dobrobit žensk.

Razstava popelje po dvajsetletni družbeno-oblikovalski praksi skupine Oloop. Na enem mestu je zbrana vrsta izdelkov in projektov. Tekstilna dela, ki jih je načel čas, pa tudi začasni izdelki, oblikovalski eksperimenti in minljivi procesi, bodo predstavljeni skozi kratke filme.

Razstavo, ki bo na ogled do 17. avgusta, bodo bogatile izkustvene delavnice, vodstva, predavanja in javni pogovori. Projekti in spremljevalni program so razdeljeni na vsebine, ki jih je kolektiv Oloop tako v slovenskem kot širše evropskem socialno-kulturnem prostoru dve desetletji odpiral skozi tekstilno materijo.

Segment Oloop izkušnja aktualizira in oživlja pretekle projekte in sodelovanja z umetniki ter oblikovalske in umetniške izdelke, ki so ob tem nastali. Segment Oloop prenos znanja išče stik z mlajšo generacijo in ustvarja medgeneracijski dialog ter preizprašuje vrednote haptične izkušnje v digitalnem svetu, kako oblikovati nove pristope v oblikovalskem procesu, kakšne so sodobne možnosti izobraževanja in prenosa znanja.

Oloop dobrobit podpira individualno izkušnjo obiskovalca, ustvarja prostor za refleksijo in vabi v aktivno ter vodeno participacijo v projektu Utelešena čustva. V segmentu Oloop v teoriji pa bo z Zalo Orel potekal pogovor o pomenu tekstilnih skupnosti.

Kolektiv Oloop je dejaven na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti. Obenem vodi usposabljanja, predavanja in delavnice ter povezuje oblikovanje z družbeno angažiranimi projekti. S svojimi izdelki in projekti sodelujejo na najpomembnejših predstavitvah slovenskega oblikovanja doma in v tujini.