Connect with us

DOGODKI

Gotska arhitektura na gradu Cmurek

Objavljeno

dne

V Muzeju norosti na gradu Cmurek na Tratah so v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje postavili na ogled novo stalno razstavo o gotski arhitekturi v Sloveniji.

Z njo so zaznamovali 100. obletnico rojstva umetnostnega zgodovinarja in konservatorja Ivana Komelja.

Ob odprtju razstave je potekal pogovor o gotski arhitekturi na Slovenskem, o gradu Cmurek v obdobju gotike, o muzejskih predstavitvah arhitekture v Sloveniji, o pomenu Ivana Komelja (1923–1985) in o pomenu raziskav prvih slovenskih gradoslovcev za grad Cmurek. Sodelovali so strokovnjaki s področij arhitekture in umetnostne zgodovine Miloš Kosec, Peter Krečič in Igor Sapač.

Razstava je zasnovana kot stalna postavitev v dveh gotskih sobah gradu Cmurek in dopolnjuje v lanskem letu postavljeno stalno razstavo Romanska arhitektura na Slovenskem.

V okviru projekta Gotika v Sloveniji
Gre za prenovljeno in razširjeno postavitev prve razstave gotske arhitekture na Slovenskem, ki so jo leta 1995 pripravili v tedanjem Arhitekturnem muzeju Ljubljana, sedanjem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, in sicer v okviru projekta Gotika v Sloveniji, pri katerem je sodelovala vrsta slovenskih znanstvenih in kulturnih ustanov.

“Razstava je nastala kot druga v vrsti razstav zgodovinske arhitekture na Slovenskem in ima v ohranjeni obliki danes poseben kulturnozgodovinski pomen,” sporočajo iz Muzeja norosti.

Opozarja na pomen gradu Cmurek v poznem srednjem veku
Razstava dokumentira intenzivno raziskovanje gotske arhitekture v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja in s postavitvijo na Tratah obenem opozarja na pomen gradu Cmurek v poznem srednjem veku, v obdobju gotske umetnosti in arhitekture, od sredine 13. stoletja do prvih desetletij 16. stoletja.

Iz tega obdobja je v Sloveniji še danes ohranjenih več kot 600 cerkva in okoli 200 gradov in dvorov, pa tudi več sto meščanskih hiš, ki so jih pozneje prezidali in opremili z novimi fasadami.

DOGODKI

Nagrado občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana prejela skupina Sreda v sredo

Objavljeno

dne

Avtor

Ob zaključku spletnega glasovanja so razglasili nagrajence občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana. Nagrado je prejela skupina Sreda v sredo. Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs bodo kot prejemniki nagrade imeli priložnost produkcije v MGLC-ju.

Potem ko je mednarodna žirija septembra razglasila nagrajence letošnjega 35. grafičnega bienala Ljubljana, se je 5. januarja zaključilo še spletno glasovanje, na katerem je svoje preferenčne glasove oddalo še občinstvo tega štiri mesece trajajočega dogodka. Nagrado občinstva je prejela skupina Sreda v sredo, katere člani Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs se na bienalu predstavljajo z grafikami, razstavljenimi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Gradu Tivoli in katerih atelje na Štefanovi ulici je eno od prizorišč bienala. Kot prejemniki nagrade občinstva bodo dobili priložnost produkcije v Grafičnem ateljeju MGLC.

Kolektiv, ki stavi na kolektivno ustvarjanje
Skupina Sreda v sredo je bila ustanovljena leta 2019 v Ljubljani. V kletnih prostorih enega od treh Dukičevih blokov, zgrajenih leta 1935 v središču Ljubljane, je skupina odsluženo kurilnico preoblikovala v grafični atelje, kjer pretežno v tehnikah globokega tiska ustvarjajo sami ali z gosti.

Žiga Artnak, Matic Flajs in Urban Cerjak na fotografiji v svojem ateljeju. Foto: MGLC/Urška Boljkovac

V sklopu 35. grafičnega bienala Ljubljana so vsak petek med 15. in 18. uro odprli svoja vrata kot prizorišče grafičnega bienala in kot sproščeno delovišče in srečevališče hkrati. Na 17 srečanjih so gostili različne umetnike in več kot 200 obiskovalcev iz Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Poljske, Avstralije, Slovaške, Indije, Romunije, s katerimi so skupaj ustvarili več kot 20 grafičnih del.

Utrinek iz ateljeja skupine Sreda v sredo. Foto: MGLC/Urška Boljkovac

Poseben dogodek v ateljeju Srede v sredo ob zaključku festivala
V sklopu zaključnih dnevov bienala bodo v petek med 15. in 18. uro na zadnjem srečanju posebej za to priložnost pripravili razstavo del, ki so nastala v sklopu sproščenih petkovih druženj. V ateljeju so se od septembra zvrstili gostje Maja Poljanc, Hana Stupica, Farah Sara Kurnik, Marko K. Gavez, Filip Kolačkov, Jure Engelsberger, Martin Fujan, Žiga Sever, Nik Leban, Suna Srdić, Flora Omerčević in Selom Koffi Kudjie.

35. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa je vrata odprl 15. septembra in se bo sklenil v nedeljo, 14. januarja.

Utrinek iz ateljeja skupine Sreda v sredo. Foto: MGLC/Urška Boljkovac
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Izbran je kurator arhitekturnega bienala v Benetkah 2025

Objavljeno

dne

Naslednji arhitekturni bienale v Benetkah, ki bo potekal od 24. maja do 23. novembra 2025, bo kuriral italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti.

Ratti predava na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT) in na milanski politehniki. Je direktor Senseable City Lab ter ustanovni partner arhitekturnega in inovacijskega biroja CRA-Carlo Ratti Associati (Torino, New York in London).

Diplomiral je na torinski politehniki in Ecole Nationale des Ponts et Chaussees v Parizu. Pozneje je opravljal magisterij in doktorat na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu, doktorski študij pa dokončal kot Fulbrightov štipendist na MIT-u.

Foto: La biennale di Venezia

Je eden od desetih najbolj citiranih strokovnjakov na področju urbanizma ter soavtor več kot 750 publikacij. Redno objavlja mnenjske eseje v mednarodnih medijih, kot so The New York Times, Financial Times, The Guardian, Project Syndicate, Le Monde, Süddeutsche Zeitung, Corriere della Sera, La Repubblica in El Pais.

Kuratorske izkušnje je pridobil v različnih državah. Med drugi je bil programski direktor na Inštitutu za medije, arhitekturo in oblikovanje Strelka v Moskvi, kustos paviljona BMW Guggenheim v Berlinu in kustos paviljona Future Food District na Expo 2015 v Milanu. Bil je tudi sokurator drugega bienala oblikovanja v Portu leta 2021.

Njegova dela je bilo mogoče videti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA, na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, v Muzeju oblikovanja v Barceloni, Muzeju znanosti v Londonu in MAXXI v Rimu.

Filozof čutnega mesta
Revija Time je tri njegove projekte – digitalni vodni paviljon, koebenhavnsko kolo in Scribit – uvrstila na seznam najboljših izumov leta. Revija Fast Company ga je razglasila za enega od “najvplivnejših oblikovalcev v Ameriki”, revija Blueprint pa ga je uvrstila med “ljudi, ki bodo spremenili svet oblikovanja”. Bloomberg ga je označil za “filozofa čutnega mesta”.
Arhitektura mora izkoristiti vso inteligenco okoli nas.

“Arhitekti o sebi radi mislimo, da smo pametni, vendar je resnična inteligenca prisotna povsod. Iznajdljivost evolucije, vse večja moč računalnikov in kolektivna modrost množice. Da bi se lahko soočili z razgretim svetom, mora arhitektura izkoristiti vso inteligenco okoli nas,” so Rattijeve besede navedli v sporočilu za javnost. Kot je še zapisal, je počaščen, da ima priložnost kurirati arhitekturni bienale 2025.

Rattijevo imenovanje za kuratorja 19. arhitekturnega bienala v Benetkah je priporočil predsednik ustanove Roberta Cicutta.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Sloveniji tretjina nagrad Balkanskega arhitekturnega bienala

Objavljeno

dne

Na Balkanskem arhitekturnem bienalu so slovenska dela dobila prvo nagrado kar v treh kategorijah: v kategoriji arhitektura, v kategoriji interier in najboljši odgovor na temo bienala. Poleg tega so slovenska dela prejela še šest drugih nagrad in priznanj. Skupno je skoraj tretjina nagrad in priznanj pripadla slovenskim delom.

Prve tri nagrade v omenjenih kategorijah so prejele novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasiprenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56 ter objekt vrtec Bohinj. Po mnenju poznavalcev je uspeh slovenskih del na Balkanskem arhitekturnem bienalu dodaten dokaz, da je slovenska arhitekturna produkcija napredna in kakovostna tudi na mednarodni ravni.

“Lebdeča streha”, ki se zlije z okolico
Kot so sporočili iz ljubljanskega arhitekturnega biroja Scapelab, je v kategoriji arhitektura prvo nagrado prejela novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi pri Novem mestu, delo avtorjev arhitekturnega biroja Enota. Oblikovanje bazenskega kompleksa z zahtevno konstrukcijo je v tem primeru reducirano na veliko, lebdečo streho. Nosilna betonska konstrukcija je enostavna in racionalna, zunanja pojavnost pa reinterpretira tradicionalno skodlasto streho.

Novi kompleks v Češči vasi sestavljata dva notranja bazena s pripadajočo infrastrukturo. V drugi fazi projekta bodo dodali še zunanji olimpijski bazen. Nova stavba je prilagojena topografskim značilnostim terena in ne poskuša dominirati nad njim. Foto: Enota arhitekti

Novo življenje za industrijsko halo
V kategoriji interierja je prvo nagrado prejela prenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56. Jure Grohar in Anja Vidic sta zasnovala revitalizacijo nekdanje industrijske hale in jo prenovila v prostor za dogodke z enostavnim zlaganjem barvanih opečnatih zidov. Ta prenova je pokazala način, kako racionalno in učinkovito iz propadle industrije ustvariti nove priložnosti. V tem objektu bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama.

V kategoriji najboljši odgovor na letošnjo temo bienala, ki je bila “nazaj h koreninam”, je žirija prvo nagrado podelila objektu vrtca Bohinj, katerega avtorji so Ana Jerman in Janja Šušnjar (ARREA) ter Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernandez-Zuniga (KAL A). Vrtec, ki svojo pojavnost gradi na reinterpretaciji slovenske ruralne arhitekture, je obenem tradicionalen, a popolnoma sodobno izčiščen.

V L56 bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama. Foto: Vidic Grohar Arhitekti

Drugo nagrado v kategoriji interier je prejela odprta knjižnica v OŠ Vič avtorjev ARP Studio. Gre za prefinjen mali poseg v šoli, ki iz nekoč opuščenega hodnika ustvari prostor, kjer se učenci z veseljem zadržujejo ter se srečujejo s knjigami, medtem ko prehajajo med razredi.

Drugo nagrado v kategoriji urbanizma je prejel še en rprojekt v novomeški okolici, brv v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja. Tretjo nagrado v kategoriji najboljšega odgovora na temo bienala je prejelo nadkritje ostalin Žičke kartuzije arhitekturnega biroja Medprostor, ki s pomično streho in prefinjenim posegom revitalizira ostaline ene najpomembnejših cerkva na Slovenskem.

Priznanja so prejeli še projekti Podzemni wellness (Kosi in partnerji) in Revitalizacija Stare steklarske na Ptuju (Elementarna). Priznanje je prejela tudi revija Outsider za vzpostavitev in vodenje Centra za gradnjo z zemljo, kjer na participatoren način proučujejo možnosti gradnje sodobnih objektov s starodavno tehniko zbite (butane) zemlje.

Bohinjski vrtec je bil po besedah arhitektov zasnovan kot odgovor na programski in prostorski izziv: kako otroku zagotoviti prostore srečevanja in prostore izbire ter mu hkrati omogočiti aktivno občudovanje in raziskovanje domačega okolja.  Foto: Luis Diaz Diaz

Balkanski arhitekturni bienale je prireditev, ki jo vsake dve leti organizira fundacija v Beogradu s podporo beograjskega Mestnega muzeja in srbske Fakultete za arhitekturo. Pri organizaciji bienala sodelujejo selektorji iz osmih držav; poleg Slovenije še iz Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Albanije. Selektorji izberejo najboljša dela, nastala v posamezni državi v zadnjih letih, ter jih povabijo k razstavljanju na bienalu.

Med razstavljenimi deli mednarodna žirija izbere zmagovalce v petih kategorijah – arhitektura, urbanizem, interier, nerealizirani projekti in najboljši odgovor na temo bienala.d

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA3 tedni nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka...

Arhitektura3 tedni nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad,...

Arhitektura3 tedni nazaj

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in...

Arhitektura3 tedni nazaj

Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje. Daylight and Architecture je v...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso...

POPULARNO