Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za naslednjih deset let za ta namen predvideva do 100 milijonov evrov letno. Denar bo tako prišel iz državnega proračuna.

Sistemski vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj bo po načrtih opredeljen od leta 2025, in sicer v državnem proračunu. “Danes že pripravljamo proračuna za leti 2025 in 2026, sredstva za ta namen so že predvidena,” je v izjavi za javnost dejal premier Robert Golob.

Obravnavo izhodišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj sta premier Golob in minister za solidarno prihodnost, pristojen za stanovanjsko politiko, Simon Maljevac napovedala že v sredo. Iz stranke Levica pa so že sporočili, da je vlada v Posavju potrdila koncept novega zakona, s katerim bo država v naslednjih desetih letih za izgradnjo prepotrebnih javnih najemnih stanovanj zagotovila milijardo evrov.

Maljevac je v izjavi za medije pojasnil, da bo zakon med drugim opredelil, kdo so tisti, ki bodo lahko gradili javna najemna stanovanja – od zadrug, neprofitnih stanovanjskih organizacij do lokalnih skladov in republiškega stanovanjskega sklada.

“S tem smo postavili temelj nove stanovanjske politike in naš cilj je, da v teh desetih letih zgradimo 20.000 stanovanj, ki smo jih tudi obljubili,” je dejal Maljevac.

Mesec: Denarja bo dovolj

Denarja bo dovolj, da ta cilj tudi uresničijo, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Dogovor z ministrstvom za finance in predsednikom vlade, ki ga je danes potrdila vlada, je, da je ta milijarda evrov za stanovanja brezpogojna, je poudaril. To milijardo bo vlada po ministrovih besedah zagotovila iz proračuna, če ne bo drugega vira.

Kot je poudaril Mesec, sta od nastopa trenutne vlade in do današnjega dne minili dve leti trdega dela in pogajanj. Z danes potrjenimi izhodišči so postavili temeljni kamen za prenos avstrijskega modela stanovanjske gradnje v Slovenijo.

Ljubosumni pogled čez severno mejo

“Dolgo smo čez severno mejo gledali z ljubosumjem, se čudili, kako so lahko stanovanja v Gradcu skoraj pol cenejša kot stanovanja v Ljubljani. Odgovor je vedno bil, ker imajo tam že 100 let postavljeno stanovanjsko politiko,” je poudaril Mesec in dodal, da so tako stanovanjsko politiko z današnjim dnem začeli postavljati tudi v Sloveniji.

Pravica do primernega stanovanja je v Sloveniji vpisana v ustavo in zapisano je tudi, da to pravico zagotavlja država, je dejala koordinatorka Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko ter opozorila, da se v 30 letih na tem področju ni zgodilo prav nič.

Kot je poudarila, so zelo veseli in ponosni, da so v prvi vladi, ki je “vzela stvari resno”. “Smo na prelomnem trenutku in tudi naprej se bo na tem delalo. Prepričana sem, da bodo naši cilji uresničeni,” je povedala Asta Vrečko.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš. Pet rešitev je iz kategorije eno- in dvostanovanjskih stavb, tri so za dvojčke, štiri pa za vrstne hiše.

Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Natečajna komisija je med njimi izbrala 12 rešitev, so danes sporočili z ministrstva. “Za razpis natečaja smo se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obnove in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše.”

“Z natečajno zasnovo smo želeli vplivati tudi na izbiro arhitekturnih tipologij, s čimer se bo ob boljšem vključevanju zgrajenih stavb v lokalno okolje izboljšala tudi trajnostna raba prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporabne bivalne površine smo naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanjskih objektov,” so zapisali.

Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.

V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko hišo, dvostanovanjsko hišo, dvojček in vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.

Kot so napovedali februarja ob objavi natečaja, bodo na podlagi odločitve razpisne komisije začeli izvajati javna naročila, v vmesnem času pa bodo za gradnjo nadomestitvenih objektov po potrebi razvijali nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij bodo upoštevali načela trajnostnega upravljanja prostora.

Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo sicer na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.

Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.

Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.

Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.

Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.

Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.