Tokrat so se pristojni odločili, da gradbeni zakon ponovno spremenijo oziroma dopolnijo zaradi gradbenih inšpektorjev.

Gradbeni zakon (GZ-1), ki se uporablja od 1. junija 2022, je pred novimi popravki oziroma dopolnitvami, ki se nanašajo na gradbene inšpektorje. Teh naj bi bilo po ugotovitvah pristojnih na ministrstvu za naravne vire in prostor, v čigar pristojnosti je gradbena zakonodaja, zaradi velikega vzpona gradbene panoge, premalo.  Zahtevana stopnja izobrazbe je previsoka Eden od razlogov za pomanjkanje inšpektorjev pa naj bi bila stroga zakonodaja, torej določilo v zdaj veljavnem gradbenem zakonu, kdo je lahko in kdo ne gradbeni inšpektor.

Ta namreč določa, da je za gradbenega inšpektorja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in ima izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni druge stopnje izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in delovne izkušnje s področja graditve objektov.

Zgolj 67 inšpektorjev je premalo

Po podatkih inšpektorata za naravne vire in prostor, kamor spadajo tudi gradbeni inšpektorji, je teh le 67. Čeprav so že z gradbenim zakonom iz leta 2018 načrtovali zaposlitev 25 novih, tega nikoli niso uresničili. Zahteva, da imajo gradbeni inšpektorji drugo stopnjo ustrezne izobrazbe, je v praksi težko izvedljiva, še ugotavljajo pristojni. Na pomanjkanje gradbenih inšpektorjev ob obravnavi pobud in tudi v svojih letnih poročilih redno opozarja tudi varuh človekovih pravic. Varuh navaja, da če je inšpektorjev premalo, se ne morejo učinkovito odzvati na prejete prijave, niti ukrepati na podlagi lastnih opažanj in zaznav. Posledično se kršitve ne odpravljajo, vprašljiva pa je tudi preventivna funkcija inšpekcijskih postopkov.

Zdaj nižja izobrazba in delovne izkušnje

Cilj popravkov, ki jih zdaj predstavljajo pristojni v zakonu o dopolnitvah in spremembah gradbenega zakona, je rešitve kadrovske problematike gradbene inšpekcije tako, da se širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja.  Glede na predlog, ki je zdaj v javni obravnavi, sprejet pa naj bi bil po hitrem postopku, bo po novem lahko gradbeni inšpektor tudi tisti, ki ima nižjo stopnjo izobrazbe, torej zaključeno prvo stopnjo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava. Dodatni pogoj pa bo pet let delovnih izkušenj s področja gradbeništva. 

V družinskem podjetju Lumar, ki v letošnjem letu obeležuje 30 let delovanja, so prejeli okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) v novo ustvarjeni kategoriji za razvojne dosežke zelenih tehnologij za nadaljnji razvoj konstrukcijskih sistemov kot enemu izmed ključnih kazalnikov pri razvoju tehnologij zelenega prehoda v prakso.

»V podjetju Lumar smo izjemno veseli in ponosni, da smo prejeli še tretji okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), tokrat v novi kategoriji razvojni dosežki zelenih tehnologij. Še vedno smo namreč edini slovenski proizvajalec montažnih hiš s tem priznanjem. Okoljski certifikat potrjuje naša prizadevanja za implementacijo predvsem okoljskih kazalnikov, pri čemer je ključna LCA analiza vgrajenih materialov. Vse skupaj pa nadgrajujemo tudi s »paketnimi rešitvami«, ki celovito naslavljajo trajnostno bivanje. In skupaj pripomorejo k gradnji objektov, ki ob nižji rabi energije, nizkim stroškom skozi celoten življenjski cikel ponujajo visoko bivanjsko ugodje,« je ob prejetju okoljskega certifikata ZKG povedala Nataša Teraž Krois, vodja trajnosti in razvoja v podjetju Lumar. Znak kakovosti v graditeljstvu podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK.

»V podjetju Lumar poteka stalen razvoj v smeri inovativnih rešitev in izboljšav njihovih produktov, pa tudi ostalih procesov in poslovanja v smeri trajnostnih in zelenih usmeritev, pa tudi  zadovoljstvo strank in kakovost bivanja. Okoljski certifikat ZKG za razvojni dosežek zelenih tehnologij za implementacijo konstrukcijskih sistemov kot enemu izmed ključnih kazalnikov pri razvoju tehnologij zelenega prehoda v prakso, predstavlja nadaljnji razvoj konstrukcijskih sistemov (zunanje in notranje stene, stropovi, streha) ob upoštevanju metrike trajnostne gradnje in z mislijo na kakovosti bivalnega ugodja in udobja. Razvojni dosežek je usmerjen predvsem k različnim analizam in izračunom vplivov na okolje in tudi finančne vidike v celotni življenjski dobi ob upoštevanju družbene sprejemljivosti. Pri tem je ključna LCA analiza vgrajenih materialov, kot tudi analiza življenjskega cikla konstrukcijskih sistemov. Kot ponudnik celovitih in trajnostno usmerjenih rešitev gradnje lesenih montažnih objektov, ob razvoju konstrukcijskih sistemov, razvijajo in implementirajo tudi ostale t.i. »paketne rešitve«, ki celovito naslavljajo trajnostno bivanje, sem sodijo: zelene strehe (možnost urbanega čebelarstva) sončna elektrarna, elektro polnilnica, prezračevalni sistem, sistem pametnega upravljanja hiše – optiMOON. Trajnostne vidike ne omejujejo zgolj na okolje, temveč jih preko ostalih kazalnikov trajnostnih poslovnih modelov implementirajo tudi v vrednostne verige in tudi do okolja vzdržnega vedenja na vseh nivojih v podjetju,« so v obrazložitvi med drugim zapisali v Gradbenem inštitutu ZRMK.

Življenje v zastarelih in neučinkovitih stavbah predstavlja tveganje za zdravje in presega finančne zmožnosti prebivalcev. Nezdrave stavbe imajo velik vpliv na podnebje in predstavljajo visok strošek za celotno skupnost, saj poleg zapravljanja energije povečujejo stroške zdravstvenega varstva in zmanjšujejo produktivnost. Trajnostna obnova nezdravih stavb je nujno potrebna, saj z njo lahko ustvarimo bolj zdravo in čisto okolje ter dolgoročno prihranimo. V Sloveniji kar 1,07 milijarde evrov do leta 2050.

Po podatkih raziskave Healthy Home Barometer (Barometer zdravih domov), je vsak tretji Slovenec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza. Čeprav so takšne razmere že same po sebi skrb vzbujajoče, pa ima slabo stanje zgradb in stanovanj širše posledice. Zaradi nezdravih stavb imamo povečane stroške zdravstvenega varstva in zmanjšano produktivnost, ki neposredno vpliva na gospodarstvo, medtem ko imajo potratne stavbe velik vpliv na podnebje. Poročilo Združenih narodov namreč kaže, da so se kljub naložbam v energetsko učinkovitost in zniževanju porabe energije emisije ogljikovega dioksida v gradbeništvu po pandemiji povzpele na rekordno raven.

Vlaganje v prenovo stavb ima očitne gospodarske koristi

V Sloveniji lahko prednosti zmanjšanja tveganj, povezanih z notranjo klimo v zaprtih prostorih, merimo tudi v denarju. Z zmanjšanjem izpostavljenosti vlagi ali plesni, s povečano stopnjo prezračevanja v javnih stavbah in izboljšanjem dostopa do dnevne svetlobe bi v Sloveniji do leta 2050 lahko prihranili 256 milijonov evrov na področju stroškov zdravljenja, 62 milijonov evrov na področju zdravja in produktivnosti, 352 milijonov evrov pri prezračevanju v šolah in 399 milijonov evrov pri prezračevanju in zadostni dnevni svetlobi v pisarnah. Skupaj bi to Sloveniji prineslo 1,07 milijarde kumulativne gospodarske koristi. Če upoštevamo vse države članice EU, bi do leta 2050 prihranili 608 milijard evrov.

Onesnažen zrak v zaprtih prostorih ima poleg vpliva na zdravje ljudi in produktivnost vpliv tudi na dobro počutje in zadovoljstvo. Izboljšanje tega prav tako prinaša velike gospodarske koristi na tem področju, ki jih v državah EU ocenjujejo na skoraj 100 milijard evrov na leto. To je enako celotni finančni podpori Evropske unije (SURE) za nujne primere brezposelnosti, namenjeni 19 članicam v letu 2021 za boj proti negativnim gospodarskim in socialnim posledicam epidemije.

Raziskava je tudi pokazala, da se gospodarske koristi prenov ne omejujejo zgolj na področje stanovanjskih nepremičnin. Povečanje hitrosti prezračevanja v pisarnah za le en liter na sekundo lahko prinese prihranke v višini 27 milijonov evrov, kar pa lahko naraste na kar 192 milijonov evrov v primeru bistvenega povečanja stopnje prezračevanja (7 l/s). Namreč ustrezno prezračevanje v pisarnah vpliva tudi na večjo koncentracijo pri delu. Ustrezne razmere pa lahko koristno vplivajo tudi na mlade, saj ustreznost zraka vpliva na njihove učne sposobnosti. Raziskava je namreč pokazala, da se lahko ekonomski učinki izboljšanja prezračevanja v šolah povzpnejo do 350 milijonov evrov, pod pogojem, da stopnja prezračevanja preseže 3 l/s na osebo.